Suchergebnisse
Filter
VPLIV MIGRACIJSKE KRIZE NA POLITIČNO PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE ; THE IMPACT OF MIGRATION CRISIS ON THE POLITICAL FUTURE OF THE EUROPEAN UNION
Magistrska naloga preučuje dejavnike, ki so povzročili evropsko migracijsko krizo v obdobju 2015/2016 in njihov vpliv na politično dogajanje v Evropski uniji. Čeprav se je Zahodna Evropa srečevala s problematiko migracij že v preteklosti, Evropska unija ni imela izdelane in sprejete ustrezne skupne migracijske politike. Migracije so postale pomembno politično vprašanje in glavna tema volilnih kampanj. Namen naloge je predstaviti vpliv problematike migracij na odločanje volivcev. Slednji je bil dosežen z analizo volitev nekaterih držav članic ter volitev v Evropski parlament v obdobju od leta 2015 do leta 2019. Ta je pokazala vzpon desnih populističnih in nacionalističnih strank, ki so podporo volivcev pridobivale predvsem s protimigrantsko retoriko. Glede na njihov vzpon se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko porast moči teh strank vplival na način izvajanja skupne migracijske politike in na politično prihodnost Evropske unije. Na podlagi raziskovanja lahko ugotovimo, da migracije bistveno prispevajo k gospodarskemu in družbenemu razvoju posamezne države ter s tem posledično predstavljajo eno osrednjih predvolilnih tem. Rezultati volitev so sicer potrdili porast podpore tovrstnim strankam, vendar ne v tej meri, da bi v Evropskem parlamentu dobile moč oblikovati politično prihodnost Evropske unije. Na kompleksnost migracij vplivajo različni dejavniki, predstavljeni v magistrski nalogi, ki pripomorejo k razumevanju povezave problema migracij z dogajanjem v evropskem političnem prostoru. Ugotovili smo, da migracije predstavljajo pomembno politično vprašanje, saj so odprle ne samo politični, ampak tudi varnostni in ideološki diskurz združene Evrope, kar predstavlja nove izzive za oblikovanje nadaljnje skupne politike Evropske unije in zagotavljanje njene politične stabilnosti. ; This master thesis examines the factors that caused the European migration crisis in the period 2015-2016 and their impact on the political situation in the European Union. Even though Western Europe had encountered the problem of migration already in the past, the European Union did not develop and adopt a proper common migration policy. The issue of migration became an important political question and a central theme of election campaigns. The purpose of the thesis is to present the impact of the migration issue on voters' decision-making by analysing the national elections in some EU member states and the elections to the European Parliament during the 2015-2019 period. The analysis showed the rise of right-wing populist and nationalist parties that gained the support of the voters mainly by promoting their anti-immigration positions. That trend raised concerns on whether the growth in the power of those political parties could affect the implementation of the common migration policy and the European Union's political future. According to the data gathered, migration profoundly contributes to a country's economic and social development and is therefore among the main pre-election topics. Even though the election results confirmed that right-wing populist and nationalist parties were gaining increasing support, they were still not strong enough to gain power in the European Parliament and consequently change the political future of the European Union. There are different factors that affect the complexity of migration. These factors are presented in the master thesis and help understand the connection between migration issues and the European political situation. It was found that migration is one of the major political issues that has opened not only a political, but also an ideological and security discourse in the European context, which presents new challenges in further developing a common EU policy and ensuring its political stability.
BASE
PRIMERJAVA MOBINGA V SLOVENIJI IN DRUGIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE ; THE COMPARISON OF MOBBING IN SLOVENIA WITH MEMBER STATES OF THE EUROPEAN UNION
In: Maribor
Magistrsko delo obravnava temo mobinga na delovnem mestu. Mobing je eden od najresnejših in najhujših oblik nasilja na delovnem mestu. Prisoten je praktično v vseh organizacijah po svetu. Predmet obravnave in cilj naloge je izdelava primerjave mobinga na delovnem mestu v Sloveniji z drugimi članicami Evropske unije. Natančneje smo raziskali in opredelili pojem mobinga, pojavne oblike in razvojne faze mobinga ter vrste mobinga in opisali najpogostejše žrtve ter storilce mobinga. Opredelili smo tudi posledice mobinga za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo ter predstavili načine in ukrepe za preprečevanje le-tega. Preverili in analizirali smo tudi že obstoječe domače in tuje raziskave na temo mobing na delovnem mestu. V Sloveniji ni bilo opravljene večje raziskave na to temo, razen nekaj manjših. V okviru Evropske fundacije Eurofound pa je izvedenih več raziskav, v katere so zajete vse države članice Evropske unije. Za nas so v magistrskem delu raziskave EWCS (Evropske raziskave o delovnih razmerah) ključnega pomena. Dobljeni rezultati nam prikazujejo, da je v Sloveniji mobinga veliko več kot na splošno v Evropski uniji. Najpogostejše žrtve mobinga so mlajše ženske, v Sloveniji celo v večji meri, kot je povprečje Evropske unije. Največ nasilja pa se izvaja na srednji organizacijski ravni. Rezultati tudi kažejo, da je mobing prisoten prav v vseh državah Evropske unije, kar opozarja na resnost tega problema. ; This master's thesis deals with the mobbing at the workplace. Mobbing is one of the most serious and a worst-case of violence at the workplace. It is presented in almost all of the organizations around the world. The subject under discussion and the aim of this assessment is to make a comparison about the mobbing at the workplace in Slovenia with the other members of the European Union. We have defined in details a definition of mobbing, its reflection and the development phases of mobbing and all types of mobbing. We have also described the most frequent victims and persons who have committed mobbing. We have also determined some of the consequences of mobbing for individuals, colleagues, organization and the society. We have presented the methods and actions for prevention of the mobbing. We have checked and analyzed existing home and foreign researches about mobbing at the workplace. There hasn't been made any bigger research about the mobbing in Slovenia, just some smaller ones. In the context of European foundation (Eurofund) there have been conducted several researches, containing all of the members of the European Union. In this master's thesis are the researches of the EWCS (European Working Conditions Surveys) of key importance. The obtained results indicate that mobbing in Slovenia is in general more presented than in the European Union. The most common victims are women ; this is also above the European average. There is the most violence at the medium organizational level. The results also show that mobbing is presented in all of the members of the European Union, which shows the seriousness of the problem.
BASE
Varnostne implikacije migracijske krize na Evropsko unijo in njen odnos s Turčijo ; Security implications of refugee crisis on European Union and its relation with Turkey
Evropska unija se je na pragu leta 2011 začela srečevati s prvimi begunci, ki so pribežali z bojnih območjih Sirije in drugih držav Bližnjega vzhoda ter islamskih držav Severne Afrike in skušali ujeti svojo svobodo, osebno varnost in prihodnost prav v državah članicah Evropske unije. Politična kriza in vojna na Bližnjem vzhodu nista pojenjali, še več, vsak dan je na tisoče ljudi po sredozemskih in balkanski poti skušalo prebežati v Evropo. Evropska unija je leta 2015 z vrhuncem migracijskih tokov v Evropo doživljala najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Znašla se je pred hudim migracijskim vprašanjem, na katerega pa je sama našla odgovor v pomoči in sodelovanju Turčije – države, ki je pred 69 leti zaprosila za članstvo v Evropski uniji, vendar do danes še ni postala njena polnopravna članica. Turčija danes gosti največji delež sirskih beguncev na svetu – 3,6 milijona. Z Evropsko unijo sta po mnogih letih njunega intenzivnega političnega delovanja in diplomacije odprli novo poglavje sodelovanja, lahko bi ga poimenovala kar migracijsko sodelovanje, skovali sta skupno migracijsko politiko, le ta pa je bila ovekovečena 18. marca 2016 s podpisom izjave EU-Turčija, katere namen je bil ustaviti tok nedovoljenih migracij preko balkanske poti iz Turčije v Evropsko unijo in ga nadomestiti z organiziranimi, varnimi in zakonitimi potmi v Evropo. Seveda ni ostalo zgolj in samo pri turški uslugi Evropski uniji, le-ta je bila za to pripravljena dobro plačati, skupno je Turčiji namenila tri milijarde evrov in ji obljubila še druge ugodnosti, med drugim vizumsko liberalizacijo. V Evropski uniji se danes nahaja več kot 1,8 milijona beguncev. Mnoge Evropejce skrbi za osebno varnost, Evropsko unijo pa za nacionalno in mednarodno, med najbolj rizične varnostne implikacije, ki so jih s seboj prinesli begunci, se najpogosteje uvrščata terorizem in organiziran kriminal - tihotapljenje migrantov. ; At the beginning of 2011, the European Union faced the first refugees fleeing from the war-torn areas of Syria, other Middle East countries and Islamic countries of North Africa, trying to secure their freedom, personal safety and future in the member states of the European Union. The political crisis and war in the Middle East did not subside, on the contrary, every day thousands of people took the Mediterranean and Balkan routes to reach Europe. In 2015, when migration flows into Europe peaked, the European Union experienced the worst refugee crisis after the Second World War. The EU had to face a grave migration issue and eventually settled it with the help and in cooperation with Turkey – country that 69 years ago applied for the membership in the European Union but has not become its full member to this day. Turkey today hosts the largest share of Syrian refugees in the world – 3,6 million, and after many years of intensive political activity and diplomacy, it started a new chapter of cooperation with the European Union, we could call it migration cooperation. Together, they forged a common migration policy by signing the EU-Turkey Statement on 18th March 2016. Its aim was to put a halt to the irregular migration flows on the Balkan route from Turkey to the European Union and to replace it with organised, safe and legal ways to enter Europe. Of course, Turkey was not merely doing a favour to the European Union and the EU was ready to pay well in exchange, sending 3 billion euros to Turkey and promising other benefits, including visa liberalisation. Today, there are more than 1,8 million refugees in the European Union. Many Europeans worry about their personal safety and the European Union is concerned about the national and international security. As the riskiest security implications brought by refugees are most often mentioned terrorism and organised crime – smuggling of migrants.
BASE
Analiza izbranih postopkov s kolektivnimi tožbami v Evropski uniji ; Analysis of selected collective redress procedures in the European Union
Vprašanje kolektivnih pravnih sredstev v Evropski uniji je v zadnjih letih zaradi pobud evropskih institucij pridobilo veliko pozornosti. V praksi se ja namreč pokazalo, da je intervencija Evropske unije na tem področju potrebna, saj se instituti kolektivne tožbe v državah članicah zelo razlikujejo. Razlikujejo se po vrsti kolektivne tožbe, ki je na voljo, aktivni legitimaciji, uporabi sistema vključitve ali izključitve, financiranja tožbe itd. Heterogenost na tem področju je problematična, saj niso vsi državljani držav članic Evropske unije deležni enake pravne zaščite v primerih množičnih oškodovanj. Različne ureditve držav članic pa imajo tudi negativni vpliv na enotni notranji trg. V nalogi sem analizirala izbrane postopke s kolektivnimi tožbami v državah članicah Evropske unije in osvetlila razlike med njimi. Ugotovila sem, da je ukrepanje organov Evropske unije potrebno, da se zagotovi ustrezno urejene in uravnotežene mehanizme, ki prispevajo k učinkoviti zaščiti in izvrševanju pravic v primerih množičnih oškodovanj. ; The issue of collective redress procedures in the European Union has received a great deal of attention in recent years due to initiatives by the European Union institutions. In practice, however, it has become clear that the European Union intervention in this area is necessary, as institutes of collective redress vary greatly from one-Member State to another. They differ in type of collective action available, legal standing, use of an opt-in or an opt-out system, financing of the action, and so on. Heterogeneity in this area is problematic, as not all citizens of the Member States of the European Union enjoy equal legal protection in cases of mass harm. Moreover, different Member States arrangements also have a negative impact on the single internal market. In this thesis, I have analysed selected collective redress procedures in the Member States of the European Union and highlighted the differences between them. I have identified the need for actions by the European Union institutions to ensure that mechanisms are properly regulated and balanced to contribute to the effective protection and enforcement of rights in cases of mass harm.
BASE
EVROPSKA UNIJA IN POMEN ZANESLJIVE ENERGETSKE OSKRBE ZA GOSPODARSTVO ; THE EUROPEAN UNION AND THE IMPORTANCE OF SECURITY OF ENERGY SUPPLY FOR THE ECONOMY
In: Maribor
Magistrsko delo je osredotočeno na področje zanesljive oskrbe z energijo, ki zraven trajnosti in konkurenčnosti predstavlja enega izmed treh ključnih ciljev evropske energetske politike. Natančneje opredeljuje gospodarski pomen in cilje zanesljive oskrbe, tveganja, povezana z zanesljivo oskrbo, kakor tudi Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo. Zanesljivost oskrbe je eden izmed ključnih ciljev energetske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU), zato je posebna pozornost namenjena tudi evropski energetski politiki, njenemu nastanku, ciljem in potencialnim ukrepom kakor tudi trenutnemu stanju in izzivom energetike v EU. Slednja se danes namreč sooča z vrsto izzivov, med katerimi največji izziv predstavlja visoka uvozna odvisnost, zato je bistveno, da EU ukrepa zdaj in s skupnimi močmi, da bi si zagotovila konkurenčno, trajnostno in predvsem zanesljivo oskrbo z energijo. V ta namen si pospešeno prizadeva oblikovati skupno energetsko politiko. Ker je tudi Slovenija članica EU, magistrsko delo podrobneje predstavlja tudi izhodišča in cilje energetske politike Slovenije, zanesljivost oskrbe v Sloveniji ter njene cilje in pomen. Praktični del magistrskega dela analizira energetsko uvozno odvisnost EU in Slovenije ter vlogo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) pri zagotavljanju zanesljive oskrbe. S pomočjo statistične primerjave, obogatene s tabelaričnimi in grafičnimi prikazi, so predstavljeni proizvodnja, viri in poraba energije v EU in v Sloveniji, kar je osnova za nadaljnjo analizo, tj. analizo uvozne odvisnosti kot glavnega pokazatelja zanesljivosti oskrbe. Predstavljena je vloga OVE pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, hkrati pa so analizirani dejavniki, ki povzročajo razlike med državami članicami EU glede izkoriščanja OVE. Posebna pozornost je namenjena tudi napovedim za prihodnost na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Na ravni EU sta podrobneje analizirana dva scenarija, ki analizirata evropske energetske trende do leta 2030, t. i. referenčni scenarij in scenarij Baseline 2009. Za napovedovanje energetske prihodnosti Slovenije pa so natančneje predstavljene in analizirane dolgoročne energetske bilance do leta 2030, izdelane za več scenarijev. Poseben poudarek je na projekcijah kazalnikov za spremljanje zanesljivosti oskrbe v Sloveniji. Za boljše razumevanje sta na začetku magistrskega dela predstavljena nastanek in razvoj EU ter v okviru tega Slovenija kot članica EU. ; Master's thesis is focused on the area of security of energy supply, which is next to sustainability and competitiveness one of the key objectives of the European energy policy. It specifies the economic importance of the objectives of security of supply, and the risks associated with the supply, as well as the EU Energy Security and Solidarity Action Plan. As already stated, the security of supply is one of the key objectives of EU energy policy, therefore, special attention is also given to the creation of the European energy policy, its objectives and potential actions, as well as the current situation and challenges of the energy sector in the EU. Today the EU is facing with number of challenges, among which the biggest challenge is the high import dependency, so it is essential for Europe to take action now and work together to ensure a competitive, sustainable and above all, reliable energy supply. To this end, the EU accelerated its efforts to develop a common energy policy. Because Slovenia is also a member of the EU, master's thesis also presents origins and objectives of the Slovenian energy policy, security of supply in Slovenia and its objectives and importance. In its practical part master's thesis focuses on the analysis of the energy import dependence of the EU and the Republic of Slovenia and the role of renewable energy sources (RES) to ensure security of supply. With the help of statistical comparisons, enriched with tabular and graphic representations are presented production and consumption of energy in the EU and Slovenia, which is the basis for further analysis, i.e. analysis of import dependence, as the main indicator of security of supply. It is also presented the role of RES in providing security of energy supply, and analyzed the factors that cause differences between the EU Member States on the exploitation of RES. Special attention is also given to the predictions for the future, both at EU level as well as in Slovenia. At EU level two scenarios to analyse the Europe's energy trends by 2030 are presented, the so-called reference scenario and baseline 2009 scenario. To predict the energy future of Slovenia long-term energy balances by 2030, designed for more scenarios, are presented and analyzed. Special emphasis is placed on the projected indicators for monitoring the security of supply in Slovenia. For a better understanding of master's thesis is at the beginning also presented the formation and development of the EU as well as Slovenia, as an EU member.
BASE
Towards European idea in Education
In: European Dimension in Education and Teaching 1
EVROPSKA UNIJA IN RUSKA FEDERACIJA: STRATEŠKI PARTNERKI ALI REGIONALNI TEKMICI? ; European Union and Russian Federation: strategic partners or regional rivals?
In: Maribor
Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem dejanskega in ne zgolj deklarativnega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Dobri odnosi so namreč ključnega pomena v luči pogajanj o novem sporazumu. Ruska federacija je ena izmed najpomembnejših gospodarskih partnerk Evropske unije. Ta povezanost ju sili, da skušata kljub ne vedno enakim in včasih celo nasprotujočim si pogledom globalne in regionalne izzive reševati z medsebojnim sodelovanjem. Magistrska naloga podrobno predstavi odnose med Evropsko unijo in Rusijo ter analizira dejavnike, ki prispevajo tako k pozitivnemu razvoju odnosov kot k naraščanju napetosti. Na podlagi analize magistrsko delo zaključi z ugotovitvijo, da se soodvisnosti med partnerkama ni mogoče izogniti in da je napočil čas, da konfliktne predpostavke izkoristita kot možnosti za poglobljeno sodelovanje in vzpostavitev stabilnih politik za reševanje skupnih izzivov. ; The thesis discusses the question of actual and of not just declarative strategic partnership between the European Union and Russian Federation. Good relations are namely key in the light of negotiations on the new agreement. Russian Federation is one of the most important economic partners of the European Union. Despite not always equal and sometimes even divergent positions this relation forces them to solve global and regional challenges with cooperation. The relationship between the European Union and the Russian Federation is presented in great detail. Individual factors, which contribute to a positive development of relations on the one side and to the increase of tensions on the other, are also analyzed. On the basis of the analysis the thesis concludes that interdependence is inevitable and therefore the time has come to turn conflicting suppositions into possibilities of profound cooperation and establishment of stable politics to cope with common challenges.
BASE
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja ; Measures of the European Commission to reduce administrative burden in the European Union for small and medium-sized enterprises
In: Maribor
Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala. ; In a way, borders between the Member States of the European Union remain to exist only on paper – for example, citizens of the European Union can work in other Member States, while enterprises can do business in other Member States under the same conditions as domestic enterprises. The internal market of the European Union offers numerous opportunities to enterprises which want to expand their business outside their country's borders and thereby improve its position on the very competitive market. Opportunities that internal market of the European Union brings are accompanied by challenges and barriers for which know-how as well as financial and human resources are needed to overcome them. Due to lack of resources, small and medium-sized enterprises are more exposed to challenges and face more difficulties with overcoming barriers, in comparison with large enterprises. The fact that almost all enterprises in the European Union are small and medium-sized enterprises imposes a great responsibility on creators of the business and regulatory environment – a market on which small and medium-sized enterprises, and especially micro-enterprises, will be able to equally compete with large enterprises must be ensured. A significant share of small and medium-sized enterprises in the European Union shares the opinion that legislation represents the highest barrier to conduct business. They have to allocate a great share of their resources in order to ensure compliance with European and/or national legislation, which undoubtedly impacts their operations and competitiveness. Being aware of the immense significance of small and medium-sized enterprises for the European economy, the European Commission is reducing administrative burden with its proposals, acts and programmes. In this way, the European Commission is trying to ensure a level playing field for all enterprises, regardless of their size. On all steps of a cycle of a specific act/policy, special attention is paid to small and medium sized enterprises, especially to micro-enterprises, and administrative burden. It starts with the planning of the initiative, when the European Commission publishes a roadmap, in which a preliminary assessment of initiative's potential impacts on small and medium-sized enterprises is done. Furthermore, before the European Commission actually proposes a new proposal, it first evaluates its possible consequences with a so-called impact assessment, which is obligatory for the most important initiatives and for initiatives with far-reaching consequences. The impact assessment is also a part of a "SME test", in the context of which a detailed analysis of initiative's impacts on small and medium-sized enterprises is conducted. Moreover, a specific chapter is dedicated to the analysis of administrative burden and administrative costs, which would be incurred with the adoption of the respective initiative. Results of the analysis and of the SME test represent a basis for a decision whether small and medium-sized enterprises will be included in all obligations, deriving from the initiative, or whether they will be excluded from certain obligations or will they be a subject to a milder regime. During the implementation of a specific initiative or at the end of its implementation, the European Commission regularly assesses the effectiveness, efficiency, relevance and added value of the European Union's measures. In the context of the Regulatory Fitness and Performance programme – REFIT, which was introduced with the intention of making the legislation of the European Union lighter and of greater quality, corrective measures of existing legislation, evaluations and fitness checks, as well as repeals of existing legislation which is not fit for its purpose, are carried out. Despite the efforts and measures of the European Commission to reduce administrative burden, legislative acts, which are very burdensome for small and medium-sized enterprises, still exist.
BASE
Vpliv migracij na vzpon podpore ekstremističnim političnim strankam v Evropski uniji ; The impact of migration on the rise of support for extremist political parties in the European Union
Magistrsko delo obravnava vpliv migracij na vzpon podpore ekstremističnim političnim strankam v EU. Toksična kombinacija evroskepticizma, dolgega obdobja gospodarske stagnacije in najhujše migrantske krize od konca druge svetovne vojne je vodila do povečanja nestrpnosti državljanov EU do migrantov, percepcije ogroženosti lastne države in EU, s tem pa tudi do raztezanja vzpona desnih ekstremističnih političnih strank po celotni celini. Raziskovalni cilj predstavlja analiza povezanosti njihovega vzpona v EU s predpostavljenim najmočnejšim pojasnjevalnim dejavnikom, tj. stopnja liberalizacije oziroma odprtosti migracijske politike posameznih držav, od česar je odvisno število sprejetih migrantov. Pri tem sem uporabila metode analize primarnih in sekundarnih virov, vključujoč uradne statistike, ter javnomnenjske in mednarodne primerjalne raziskave prepričanj in delovanja posameznikov. Na njihovi podlagi potrjujem porast migrantskega staleža in desnih ekstremističnih tendenc v EU ter hkrati tudi obstoj korelacije. Z izjemo Malte, Portugalske, Romunije, Slovenije, Hrvaške, Španije ter Irske, v katerih desne ekstremistične politične stranke niso prepoznane. Vpliv migracij na volilne rezultate se zaradi individualnih nacionalnih značilnosti posameznih držav članic EU izraža različno, zato posledično zavračam možnost predpostavljenih jasnih linearnih vzporednic. ; The master thesis addresses the issue of migration's impact on the rise of support for extremist political parties in the EU. The toxic combination of Euroscepticism, the long period of economic stagnation and the worst migrant crisis since the end of the Second World War has led to an increase of EU citizens' intolerance against migrants, the perception of the threat to their own country and the EU, as well as the extension of the rise of right-wing extremist political parties throughout the continent. The research objective is to analyse the correlation of their rise in the EU with the presumed strongest explanatory factor, i.e. the degree of liberalization or openness of the migration policy in individual countries, on which depends the number of migrants accepted. In doing so, methods of analysing primary and secondary sources, including official statistics, opinion polls and international comparative research on the beliefs and actions of individuals, were used. On their basis, I confirm the growth of the migrant stock and the right extremist tendencies in the EU, and at the same time the existence of a correlation. With the exception of Malta, Portugal, Romania, Slovenia, Croatia, Spain and Ireland, where the right-wing extremist political parties are not recognized. The impact of migration on election results is reflected differently due to individual national characteristics of EU Member States, consequently I reject the possibility of assuming clear linear parallels.
BASE
Participation and Obstacles in Adult Education in the European Union at the Beginning of the Economic Recession ; Vključenost in ovire pri izobraževanju odraslih v evropski uniji ob začetku gospodarske recesije
The economic recession has exerted an important influence on the livesof the population in the European Union. Since 2008, when initial indications of the recession appeared,unemployment and poverty have increased in most member states of the European Union. Many European and national strategic documents were exposed; one of the key non-economic factors in easing out of a recession is investment in the development of knowledge. Political opinion regarding the important role of knowledge in solving problems of the economic recession raises the question of actual change in this area. In this paper, an understanding of the role of adult education in economic development (as oulined in the European strategic documents) is demonstrated, and in opposition to the same, an analysis of participation (and obstacles) in adult education at the beginning of the economic recession is pursued. ; Gospodarska recesija je pomembno zaznamovala življenje prebivalcev Evropske unije. Od leta 2008, ko se pojavijo prvi znaki recesije, sta se povečali brezposlenost in revščina v večini članic Evropske unije. Številni evropski in nacionalni strateški dokumenti so kot enega ključnih neekonomskih instrumentov izhoda iz recesije omenjali vlaganje v izobraževanje. Prepričanje politikov o pomembni vlogi izobraževanja pri reševanju gospodarske recesije pa odpira vprašanje o dejanskih spremembah na tem področju. V prispevku je na eni strani prikazano razumevanje vloge izobraževanja odraslih pri gospodarskem razvoju v evropskih strateških dokumentih in na drugi strani vključenost odraslih v izobraževanje in ovire pri tem ob začetku gospodarske recesije.
BASE
Razvoj zunanje dimenzije kohezijske politike Evropske unije: Učinki Strategij EU za Podonavje in Jadransko-jonsko regijo na pristopni proces držav Zahodnega Balkana ; Development of the external dimension of the European Union's cohesion policy: Effects of the European Union Strategies for the Danub...
Makroregionalne strategije Evropske unije (EU), kot orodje kohezijske politike, predstavljajo celosten okvir, katerega namen je reševanje skupnih izzivov, ki se pojavljajo na določenem geografskem območju. Državam članicam EU, kot tudi tretjim državam, je tako omogočeno skupno spopadanje s težavami in večji izkoristek skupnih potencialov. Naloga temelji na predpostavki, da sodelovanje držav Zahodnega Balkana (ZB) znotraj makroregionalnih strategij pripomore k njihovemu lažjemu vključevanju v EU. Namen naloge je proučiti usklajenost makroregionalnih strategij EU in širitvene politike EU ter prispevati k razumevanju zunanje dimenzije kohezijske politike. V teoretičnem delu naloge opredelim ključne koncepte s področja zunanjepolitičnega delovanja EU. V empiričnem delu najprej preverim koherentnost makroregionalnih strategij EU in širitvene politike z vidika ciljev in sredstev teh politik. Nato s primerjalno analizo koherentnost teh dveh politik merim z vidika napredka držav ZB pri pristopnih poglavjih glede na posamezna vsebinska področja makroregionalnih strategij. Usklajenost ciljev in sredstev makroregionalnih strategij in širitvene politike, možnost koriščenja znanja, pridobljenega na podlagi sodelovanja znotraj makroregionalnih strategij pri pristopnem procesu držav ZB ter ne nazadnje viden napredek pri pristopnem procesu pokaže, da makroregionalne strategije krepijo pristopni proces držav k EU. ; The European Union's (EU) macro-regional strategies, as the cohesion policy tool, represent an integrated framework aimed at addressing the common challenges that arise in a given geographical area. This allows EU Member States, as well as third countries, to tackle problems together and make greater use of their common potential. The thesis is based on the assumption that the participation of the countries of the Western Balkans (WB) within macro-regional strategies helps to facilitate their integration into the EU. The aim is to examine the coherence between EU macro-regional strategies and the EU enlargement process and to contribute to the understanding of the external dimension of the cohesion policy. In the theoretical part of the thesis, I define key concepts in the field of EU foreign policy action. In the empirical part, I first check the coherence of the EU macro-regional strategies and enlargement policy in terms of goals and means of these policies. Then with a comparative analysis I measure the coherence of these two policies in terms of progress of WB countries in accession chapters according to individual content areas of macro-regional strategies. The coherence of the goals and means of macro-regional strategies and enlargement policy, the possibility of using the knowledge gained through cooperation within macro-regional strategies in the accession process of WB countries and last but not least visible progress in the accession progress show that macro-regional strategies are strengthening EU accession process.
BASE
Primerjava stanja velikih zveri v državah Evrope glede na pravno ureditev lastništva lovnih pravic do divjadi ; A comparison of the large carnivores status on the basis of huntinh right regulations in some European countries
V Sloveniji % podobno pa tudi v več drugih postkomunističnih drţavah % od osamosvojitve naprej mnogi lastniki zemljišč spodbujajo k temu, da bi divjad podobno kot v večini zahodnih drţavah postala nikogaršnja last. S tem bi lastniki pridobili lovno pravico nad divjadjo na svojih posestih. Preskusili smo domnevo, da je v drţavah, kjer imajo lastniki zemljišč pravico do lova, teţje uveljavljati interese po ohranjanju zavarovanih velikih zveri (rjavi medved, volk in ris). Takšna ureditev verjetno daje lastniku večjo avtonomnost na svoji posesti ter občutek lastništva nad vsemi vrstami prostoţivečih ţivali, tudi zavarovanih. Za preučitev vpliva lovnih pravic na stanje velikih zveri smo v rastrskem okolju z ločljivostjo 10 % 10 km analizirali petindvajset evropskih drţav z različno zakonodajno ureditvijo lovnih pravic (drţavna lovna pravica, ali pa vezana na lastništvo zemlje). V raziskavo smo poleg lovnih pravic vključili tudi habitatne, socioekonomske in druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na stanje velikih zveri. Ugotovili smo, da habitatna primernost bistveno vpliva na prisotnost velikih zveri ; zelo pomembni sta tudi gostota prebivalstva in prisotnost zavarovanega območja. Kjer so lovne pravice last zasebnikov, ugotavljamo negativen vpliv na prisotnost medveda in volka, ne pa tudi na risa. Sprememba lovne zakonodaje v Sloveniji bi torej utegnila zmanjšati toleranco do velikih zveri s tem pa negativno vplivala na njihovo populacijo. ; Since Slovenia declared independence, the landowners, similarly to other European post-communist countries, want the hunting right to be a property right that is tied to land, as it is the case in many western European countries. In this way, the landowners would have the right to hunt on their land. Our hypothesis was, that it is more difficult to maintain the protected large carnivores (brown bear, wolf and lynx) on areas where landlords have the right to hunt. Such regulations allow the landlords to enjoy greater autonomy there, as well as an ownership status attached to all wild life, including the protected. To examine the effects of hunting rights regulations on the status of the large carnivores, we analyzed a raster environment of 10 % 10 km in twenty-five European countries with different hunting right regulations, where the hunting right is either a property right, or it is regulated by a supreme state body. Additional to hunting rights, other factors were included into the research, such as habitat rights, socio-economic factors, and other that could influence the situation of large carnivores. We found out, that the habitat suitability has the largest influence on the presence of large carnivores, followed by the population density, and the status of a protected area. The presence of the bear and the wolf is lower where the hunting rights are tied to the land. There was no significant impact on the presence of the lynx. A legislation change in Slovenia might therefore decrease the level of tolerance towards large carnivores and have negative influence on their population.
BASE