Suchergebnisse

Doktorska disertacija analizira konstituiranje funkcije predsednika republike v bivših socialističnih državah. Podrobneje je analiziran ustavni položaj predsednika republike Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Romunije ter Bolgarije, torej v enajstih državah članicah Evropske unije. Gre za ureditve, ki so funkcijo predsednika republike kot individualnega šefa države uvedle v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Preučevane države so se ob konstituiranju funkcije predsednika republike in umestitvi njegovega položaja zgledovale po etabliranih pravnih sistemih. Pri tem je ob upoštevanju lastnih zgodovinskih, kulturnih in političnih razlogov prelitje posameznih ustavnih institutov privedlo do vzpostavitve svojevrstnega institucionalnega (ne)ravnovesja, kar odločilno vpliva na razmerje med vlado, parlamentom in predsednikom republike ter posledično na samo delovanje državne oblasti. V nekaterih ureditvah so bile sprva prisotne tendence po uvedbi sistema z močnejšim položajem šefa države, povzetim po predsedniškem oziroma polpredsedniškem sistemu, vendar je večina teh držav skozi ustavni razvoj in stabilizacijo političnega prostora postopoma omejila predsednikove pristojnosti. Drugače je v tistih ureditvah, kjer je ustavodajalec predsedniku že ob konstituiranju funkcije podelil predvsem reprezentativne pristojnosti, zgledujoč se po sistemih z nadvlado parlamenta, in tako onemogočil, da bi lahko predsednik, skladno s svojo nevtralno vlogo, ustrezno razreševal »krizne situacije« povezane z blokado oblasti, do katere lahko pride zaradi konfliktov med parlamentom in vlado. Danes se v analiziranih ustavnih ureditvah prepletajo številni elementi, značilni za različne politične sisteme, ki determinirajo (specifičen) položaj šefa države. Položaj predsednika republike, zlasti obseg njegovih pristojnosti in iz tega izhajajoča razmerja do zakonodajnih in izvršilnih organov, pa je hkrati tudi eno izmed temeljnih meril klasične klasifikacije političnih sistemov. Na predsednikov položaj poleg pristojnosti, ki jih izvršuje (predvsem na zakonodajnem in izvršilnem področju), vpliva tudi način njegove izvolitve. V primerjavi s tradicionalnimi zahodnimi sistemi v večini obravnavanih bivših socialističnih držav način izvolitve predsednika republike ni v neposredni korelaciji z obsegom njegovih formalno določenih pristojnosti. Na podlagi opravljene primerjalnopravne analize je mogoče ugotoviti, da ima predsednik republike v slovenski ureditvi (kjer mu je ustavodajalec z neposrednimi volitvami okrepil legitimnost, na drugi strani pa mu hkrati določil šibke, predvsem reprezentativne pristojnosti) najšibkejši položaj izmed obravnavanih enajstih bivših socialističnih držav. ; This doctoral dissertation deals with the constituting i.e. formation of the function of the President of the Republic in former socialist countries. It analyses in greater detail the constitutional role of the President of the Republic of Estonia, Latvia, Lithuania, Poland, Czech Republic, Slovakia, Slovenia, Croatia, Hungary, Romania and Bulgaria, i.e. eleven Member States of the European Union. These states put in place the office of President of the Republic as the individual Head of State in the 1990s. In the process of the formation of the function of the President of the Republic, the countries analysed took inspiration from other established legal systems. In this context, while taking into account their own historical, cultural and political reasons, these states have experienced a spill-over of individual constitutional institutions leading to the creation of a sui generis institutional equilibrium i.e. separation of powers, or lack thereof, which has a decisive impact on the relations between the Government, the Parliament and the President of the Republic, as well as, consequently, on the functioning of the authority of the state itself. Some political systems initially showed a tendency to introduce a system with a stronger head of state, inspired by presidential or semi-presidential republics, but the majority of these countries gradually limited the powers of the President through the constitutional development and stabilisation of their political space. The situation is, however, different in those countries where, from the very beginning of the formation of the function of the President of the Republic, the constitutional legislator conferred upon the President mainly representative powers, following the example of systems with parliamentary supremacy, thus preventing the President, in accordance with his or her neutral role, from being able to adequately address 'crisis situations' in relation to the blocking of authorities arising from conflicts between the Parliament and Government. Hence, the analysed constitutional regimes have now seen certain elements appear which are "alien" to different political systems and which determine the (specific) position of the Head of State. The position of the President of the Republic, and in particular the extent of his or her powers and the resulting relationship with the legislative and executive bodies, is also one of the fundamental criteria of the classic classification of political systems. In addition to the powers exercised (mainly in the legislative and executive domains), the President's position is also influenced by the way he or she is elected. Compared to traditional western systems, the way in which the President of the Republic is elected in most of the former socialist states in question is not directly correlated to the extent of his or her formally defined powers. Based on the analysis of comparative law carried out, it can be concluded that in a regime like the one set up in Slovenia (where the constitutional legislator strengthened the President's legitimacy by holding direct elections, but at the same time conferred upon him or her weak, mainly representative powers), the President's position is the weakest among the eleven former socialist states analysed.

Magistrska naloga je posvečena poglobljeni obravnavi evropskih vrednot. Vrednote demokracije, pravne države in svobode na samem začetku evropske integracije niso bile popolnoma pozabljene, niso pa tudi zavzemale osrednjega mesta v razpravah o evropski unifikaciji. Večja pozornost jim je bila posvečena šele v devetdesetih letih, ko jih prvič posredno zasledimo v členu F Maastrichtske pogodbe in nekoliko kasneje v 6. členu Amsterdamske pogodbe. Svoboda, demokracija, vladavina prava in človekove pravice so bile sprva omenjene kot načela Evropske unije in so bile šele z novo terminologijo v 2. členu Lizbonske pogodbe (PEU-Liz) preimenovane v vrednote Evropske unije. V okviru naloge sem raziskala, v katerih evropskih dokumentih zasledimo omembo vrednot, kako so se te vrednote skozi čas razvijale in kakšen je njihov pomen v evropskem prostoru. Nadalje sem vrednote, zapisane v 2. členu PEU-Liz, nekoliko bolj podrobno razčlenila, pri tem pa nisem pozabila tudi na vrednoto miru, ki sicer ni našteta med vrednotami 2. člena, a predstavlja temelj evropskega povezovanja, brez katerega nadaljnji razvoj evropskih vrednot ne bi bil možen. Na koncu sem se poglobila še v zunanjo politiko Evropske unije in preučila, kako evropske vrednote učinkujejo v razmerju s tretjimi državami, ki niso članice Evropske unije. Analizirala sem tako pozitivno kot negativno plat širjena evropskih vrednot pod okriljem univerzalnosti in v tem kontekstu ovrednotila različne teorije o razvoju evropskih vrednot preko skupne in zunanje politike EU. ; This master's thesis is dedicated to an in-depth examination of European values. At the beginning of the European integration, values of democracy, the rule of law and liberty were not completely forgotten, but neither did they occupy a prominent position in discussions on European unification. More attention was paid to them later in the 1990s, firstly indirectly acknowledged in Article F of the Maastricht Treaty and later in Article 6 of the Amsterdam Treaty. Freedom, democracy, the rule of law and human rights were originally referred to as the principles of the European Union and were renamed as values only later in the new terminology of Article 2 of the Treaty of Lisbon (TEU-Liz). As part of my assignment, I reviewed in which European documents we can find the notion of values, how they evolved over time and what is their special significance in the European area. Furthermore, I comprehensively analysed the values laid down in Article 2 of the TEU-Liz, among which I also mentioned the value of peace which, incidentally, is not mentioned in Article 2, but represents the foundation of European integration without which further advancement of European values would not be possible. Finally, I expanded my research into the area of EU common foreign and security policy, where I investigated the impact of proliferation of European values in relation to third countries, states which are not members of the European Union. I analysed positive as well as negative aspects of the spread of European values under the auspices of universality and in this context, I examined the various theories regarding the expansion of European values through EU's common foreign and security policy.

V okviru aktualnih procesov v mednarodni skupnosti je mogoče opaziti večje poudarjanje vloge nedržavnih akterjev v tradicionalnih državocentričnih oblikah vladanja. Aktivnosti slednjih so zaznane na področju problematike, povezane z oskrbo z globalnimi okoljskimi dobrinami. Magistrsko delo poskuša ovrednotiti vlogo nedržavnih akterjev, natančneje mednarodnih nevladnih okoljskih organizacij (MNVOO) v okviru mednarodnih okoljskih režimov, saj lahko aktivnosti MNVOO kritično vplivajo na učinkovito delovanje režimov samih. Predmet proučevanja je vpliv MNVOO v državocentričnih mednarodnih okoljskih režimih, primarni cilj pa je ovrednotenje vpliva MNVOO na spremembe v teh režimih. Vplive MNVOO bomo ovrednotili skozi zrcalo treh teoretskih perspektiv mednarodnih režimov. S podrobnejšo analizo Evropske unije kot pomembnega akterja mednarodnega režima za boj proti podnebnim spremembam, konkretno njenega sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), – in s to analizo povezanimi odzivi evropskih MNVOO na delovanje EU ETS – bomo dosegali cilj magistrskega dela. Ugotovitve pokažejo, da je vloga MNVOO v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov manj pomembna kot v fazi implementacije. Realizem se pokaže kot najprimernejša teoretska perspektiva v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov, saj ti kažejo posledice strukturnega izražanja moči med državami. Ker liberalizem poudarja pomen večjega vključevanja nevladnih akterjev v fazi implementacije mednarodnih režimov, se ta teoretska perspektiva izkaže kot najbolj primerna za obravnavo izbranega mednarodnega okoljskega režima. Liberalizmu se pridruži šibkejši kognitivizem, saj temelji na medsebojnem učenju ter delitvi informacij. ; Within the current processes of the contemporary international community, academic research observes a greater emphasis being placed on the role of international non-state actors in generally state-centered forms of governance. Their activities are manifested in the field of problems related to the supply of global environmental goods. This master's thesis aims to evaluate the role of non-state actors, (i.e. environmental non-governmental organizations (ENGOs)) in internationalenvironmental regimes (IERs), as ENGOs' activities can significantly contribute to a more effective operation of IERs. Thesis seeks to examine the impact of ENGOs on IERs, whereby its primary goal is to assess the actual ENGOs' influence on changes within state-centric IERs. ENGOs influence will be evaluated through the lens of three theoretical perspectives on international regimes. The set goal will be achived through detailed analysis of the European Union – and its emissions trading system (EU ETS), respectively – as one of the leading players within the international climate change regime – and through associated response of European ENGOs on EU ETS. Thesis shows that ENGOs play greater role at the IERs implementation phase in comparison to IERs formation phase. Realism proves to be the most applicable theoretical perspective at the IERs formation phase, as newly established IERs demonstrate structural power relations between the states. Placing greater emphasis on the ENGOs involvement at the IERs implementation phase, liberalism attests to be the most suitable theoretical perspective for this master's thesis case study. Being based on mutual learning and information sharing, liberalism is joined by weak cognitivism.

Predstavniška demokracija se je v zgodovini soočala s številnimi izzivi. Kljub temu da je izjemno fleksibilen pojav in da se je ob pojavu krize poskuša prilagoditi, pa se zaradi krize predstavniške demokracije pojavljajo različne ideologije. Osnovni namen dela je predstaviti razvoj predstavniške demokracije in populizem kot pojav, ki je nastal kot posledica težav znotraj predstavniške demokracije. V prvem delu bodo prikazani predstavniška demokracija, različni modeli ter ključni aparati predstavniške demokracije. V drugem delu sledijo kazalci krize predstavniške demokracije v Evropi ter izzivi, s katerimi se sooča. V zadnjem delu bo govora o ideologiji populizma, ki je predvsem v zadnjih dveh desetletjih doživel razcvet, zlasti v evropskih državah. S primerjavo levičarskega populističnega primera in desničarskega populističnega primera bo laže razumeti koncept populizma, ki ima v evropskem prostoru velik pomen. Ugotovili smo, da je populizem pomemben člen demokracije, in sicer predvsem na področjih participacije in mobilizacije ljudi. Populizem na oblasti pokaže drug obraz, takrat lahko postane dejavnik, ki kakovost demokracije slabša. ; Representative democracy has faced many challenges in the past. Despite the fact that it is an extremely flexible phenomenon and that it seeks to adjust in the event of a crisis, various ideologies occur because of the crisis of representative democracy. The main purpose of the master's thesis is to present the development of representative democracy and populism as a phenomenon that emerged as a result of problems within representative democracy. In the first part representative democracy, various models and key apparatus of representative democracy will be presented. The second part shows the indicators of the crisis of representative democracy in Europe and the challenges it faces. In the final part, we will discuss the ideology of populism, which has been booming particularly in the last two decades and especially in European countries. By comparing the left-wing populist example and the right-wing populist example, it will be easier to understand the concept of populism, which has great significance in the European area. We have found that populism is an important part of democracy, especially in the fields of participation and mobilization of people. Populism in power shows another face, then it can become a factor that worsenes the quality of democracy.

Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali je skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije primeren okvir za izvajanje mirovnih operacij. V prvem sklopu sem preučil pogodbeni razvoj, institucionalni okvir ter glavni strateški dokument SVOP. V drugem sklopu sem se osredotočil na same vojaške operacije SVOP, v okviru katerega sem preučil zgodovino in razvoj operacij, vpliv vojaških operacij na podobo EU kot varnostnega akterja ter način planiranja in financiranja vojaških operacij. Na koncu drugega sklopa sem izpostavil tudi ključne izzive, ki se pojavljajo pri vzpostavljanju in izvajanju mirovnih operacij v sklopu SVOP. V tretjem sklopu sem se osredotočil na operacijo EUFOR Althea. V začetku sklopa na kratko opišem zgodovino samega konflikta in predstavim grožnje varnosti in stabilnosti Bosne in Hercegovine, nato pa se osredotočim na samo operacijo in opišem njen mandat, proces planiranja, obseg sil in njihovo organizacijo ter naloge, ki jih izvajajo. Tudi v tem sklopu na koncu izpostavim pomanjkljivosti in kritike, ki so se pojavile skozi obdobje izvajanja operacije. Pri analizi operacije Althea sem ugotovil, da se le-ta giblje med delno uspešno in uspešno. Pri primernosti SZVP za izvajanje mirovnih operacij sem ugotovil, da ima ta za izvajanje res širokega spektra mirovnih operacij kar nekaj pomanjkljivosti. Ker sta SZVP in z njo SVOP medvladne narave, je opaziti, da se področja, ki so v pristojnosti samih institucij EU, razvijajo hitreje od področij, na katerih imajo večjo prisotnost same države članice. Moja glavna ugotovitev je, da je SZVP primerna predvsem za izvajanje manjših in manj intenzivnih mirovnih operacij. ; The aim of the master's thesis is to determine whether the common foreign and security policy of the European Union is an appropriate framework for the launching of peacekeeping operations. The first content set analyses the contractual development, institutional framework, and the main strategic document of CSDP. In the second set, I focus on the CSDP military operations. In this context, I examine the history and development of operations, the impact of military operations on the image of the EU as a security actor, and the way in which military operations are planned and financed. At the end of the second set, I also point out the key challenges that arise in the establishment and implementation of CSDP peacekeeping operations. In the third set, I focus on the EUFOR Althea operation. At the beginning of this final set, I briefly describe the history of the conflict and the threats to security and stability of Bosnia and Herzegovina, followed by the focus on the operation itself—its mandate, planning process, force and organization as well as the tasks carried out. Furthermore, this section points out the shortcomings and criticisms that arise during the course of operation. Analysing operation Althea, I have found out that it ranges from semi-successful to successful. With regard to the suitability of CFSP for the conduct of peacekeeping operations, I have found that it has quite a few shortcomings for the conduct of a considerably wide array of peacekeeping operations. As CFSP and CSDP are intergovernmental in nature, it can be observed that the areas under the responsibility of the EU institutions are evolving faster than the areas where the majority of the responsibility lies upon the member states. My main finding is that CFSP is particularly suitable for carrying out smaller and less intensive peacekeeping operations.

V magistrskem delu smo raziskali dejavnike poslovnih pogajanj med partnerji iz Slovenije v odnosu s partnerji iz držav razpadle Jugoslavije. Opisani so dejavniki in karakteristike poslovnih pogajanj v splošnem pomenu, kot tudi vpliv dejavnikov kulture, ki se odražajo v sklopu mednarodnih poslovnih odnosov in pogajanj. Kulturna dejstva so temelj, na katerem slonijo poslovni odnosi, kadar se v procesu srečujejo poslovni partnerji iz različnih držav, kar pomeni, da moramo biti pozorni na razlike v komunikacijskem procesu, spoštovanju tuje kulture in njihovih navad, ponekod celo religije. Razlike med našimi in tujimi dejavniki kulture, oz. vsaj poznavanje in spoštovanje le-teh, so ključ za graditev in ohranjanje dolgoročnih poslovnih odnosov. Razlike so pravzaprav prisotne povsod, ne le na globalni ravni poslovanja, najdemo jih že tudi na lokalni ravni, saj so si podjetja, njihove usmeritve in cilji, drugačni. Potrebno se je prilagoditi drugim, če želimo doseči nekaj, kar nam predstavlja korist. Soočanje in osvajanje medkulturnih razlik nam pomaga pri razumevanju medkulturnih dimenzij, pri čemer se je potrebno zavedati, da se bomo tega učili skozi celotno življenje. Kultura je namreč širok spekter pojmov, družbenih norm in vrednot, da bi jih lahko popolnoma prevzeli in se z njimi popolnoma poistovetili. V magistrskem delu so zaradi tega razloga predstavljeni le določeni dejavniki in definicije. Teoretični del ob definicijah in opredelitvah poslovnih pogajanj in mednarodnih pogajanj vsebuje še predstavitev držav nekdanje Jugoslavije, v raziskovalnem delu pa smo povzeli še dejanske izkušnje respondentov poglobljenega intervjuja, ter pridobili pomembne informacije in smernice, ki bodo koristno predstavljene za druge poslovneže, ki že aktivno sodelujejo ali pa imajo namen v prihodnosti sodelovati s poslovnimi partnerji v raziskovani regiji. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve, in sicer lahko zapišemo, da je za uspešna poslovna pogajanja z državami, ki so nekoč sestavljale mogočno Jugoslavijo, potrebno poznavanje oz. bolje rečeno spoštovanje njihove religije, ki je ponekod zelo izrazita, dejavnik, ki pa zagotavlja pristne in dolgoročne odnose z njimi, pa je faktor človečnosti. Odnosi namreč temeljijo na poznavanju ljudi na osebni in poslovni ravni, ki ju je potrebno usklajeno vzdrževati (tudi v času, kadar nismo v proaktivnem sodelovanju s partnerjem, je potrebno ohranjanje odnosa v obliki osebnega stika in poslovnih daril). Prav tako smo ugotovili tudi, da se način pogajanj iz držav nekdanje Jugoslavije ne razlikuje več močno od evropskega, saj aktivno stremijo evropskim standardom. ; In this work, we examined the factors of business negotiations between partners from Slovenia in relation to partners that came from the stats of former Yugoslavija. The factors and characteristics of business negotiations in the general sense are described, as well as the influence of cultural factors, which are reflected in the framework of international business relations and negotiations. Cultural facts are the foundation upon which business relations are based, when business partners from different countries meet in the process, and that means that we must pay attention to the differences in the communication process, respect for foreign culture and their habits, and sometimes even religion. Differences between our and foreign factors of culture, at least knowing and respecting them, are the key to building and maintaining long-term business relationships. The differences are actually present everywhere, not only at the global level of business, but also at the local level, as companies, their policies and goals are different. It is necessary to adapt to others if we are to achieve something that benefits us. Facing and conquering intercultural differences helps us to understand intercultural dimensions, and we must be aware that we will learn this throughout our lives. Culture is a wide range of concepts, social norms and values, so that they can be completely taken over and fully identified with them. For this reason, in this work only certain factors and definitions are presented. Theoretical part of this work contains the definitions of negotiations and the international negotiations. There is also the presentation of countries that form ex Yugoslavija, while while in the empirical part of this work we summarized the actual experiences of the employees, that have been conducted in the in-depth interview, and obtained important information and guidelines that will be usefully presented to other business people who are already actively involved or have the intention to cooperate with business partners in the research region in the future. The concluding part summarizes the main findings. We can say, that for successful negotiation in the countries of former Yugoslavija, you need to know ther religion and respect it, and that is the factor that will guarantee long term relationships with them. Most of all, they need you to be a person, a good man. Personal relations are more important than making business, relationships are based on knowledge of people on a personal and business level, which need to be maintained in a coordinated manner (even when we are not in proactive cooperation with a partner, it is necessary to maintain a relationship, to contact or to visit them, to bring them gifts). We can also conclude that the way of negotiations in the countries of the former Yugoslavia does not differ much more strongly than the European one, since they actively strive for European standards.

V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime. Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte. ; Over the last decades there has been a sharp increase of the direct investments in international environment. In the developed and developing countries the process of liberalisation of policy towards FDI and the reduction of regulatory obstacles have been made in many areas due to numerous established positive effects which have impacted the recipient country. In particular, the aim is to create a friendly business environment for foreign investors and a desire to attract the largest possible number of investments to the country. A very good example of this practice are countries of the Central and Eastern Europe in which there has been an increase of FDI in the last decade. That was observed particularly in the Czech Republic, Poland and Hungary. On the other hand, despite its development, Slovenia is the country where the inflows of the inward FDI are still very modest. The purpose of the thesis was to determine which are these weaknesses and strengths of the Slovene environment in comparison with competitive countries of the CEE region, which discourage foreign investors from Slovenia. We were interested in knowing if these weaknesses can be improved with Slovenian policy toward FDI. The policy towards FDI or more specifically the incentives established by the Government to attract FDI are only of secondary importance in choosing investors for a particular country. These incentives become important when the investors decide between similar macroeconomic countries that already meet their primary market needs. Nevertheless, from the point of view of the state, the incentives are the instrument that can relatively quickly and easy increase the competitiveness of the business environment or attract investors to certain sectors. Therefore, it represents an important tool in improving elements of the investment's climate. We have noted that the biggest shortcomings in Slovenia are present in the factors of investment's climate and not in the market factors. Analysed countries are facing some similar obstacles, such as administrative obstacles for foreign investors, non-confidence to the government and rigidity of the labour market. In Slovenia there is a strong stand out of poor macroeconomic environment, higher taxation of labour and additional funding sources which are difficult to obtain. However, Slovenia has, on the other hand, a high quality workforce, innovative strength, good quality of life and fairly simple business in comparison with other countries of matter, which increases its competitiveness. In Slovenia, state incentives go in the direction of eliminating the identified deficiencies in the market. But the setting of these is too wide and consequently inflexible of real needs of investors. By comparing these, we reached findings that it would be reasonable to restructure it in the direction of the individual packages of incentives, with greater proportion of return funds and target them to focus on a few key areas. We need to be aware that state incentives by itself won't make any significant changes. But with more targeted approach of the state and together with the transformation of other elements of the business environment, we can improve the competitiveness and influence on Slovenia becoming more attractive country for international investment projects.

V času begunske krize leta 2015 se je v Italiji in Grčiji razvil nov način hitrega upravljanja migracijskih tokov, t. i. pristop žariščnih točk, ki temelji na hitri identifikaciji, registraciji in odvzemu prstnih odtisov migrantov ter njihovi nadaljnji preusmeritvi v azilni postopek, postopek vračanja ali premestitve. Čeprav je bil pristop zasnovan kot začasni ukrep, ki naj bi se uporabljal, dokler se izredne razmere ne umirijo, je pristop v praksi implementiran kot trajni mehanizem identifikacije in registracije migrantov, s katerim je Evropska unija (v nadaljevanju: EU) dosegla spoštovanje obveznosti identifikacije migrantov s strani Italije in Grčije, že tako najbolj obremenjenih držav članic. Ker v postopkih identifikacije prihaja do hujših kršitev človekovih pravic, oviranja dostopa do azilnega postopka in diskriminacije na podlagi nacionalnosti, je določenim skupinam de facto odvzeta pravica do mednarodne zaščite. V postopkih vračanja prihaja do kršitev prepovedi vračanja in kolektivnih izgonov, postopki premestitve pa se v žariščnih točkah v praksi ne izvajajo. Uporaba pristopa žariščnih točk tako ni razbremenila Italije in Grčije in ni izboljšala položaja migrantov na poti v Evropo. Odprava sistemskih problemov pristopa, ki so v veliki meri posledica pomanjkanja celovite pravne ureditve in politične volje, bi zato morala zajemati pravno ureditev pristopa v enotnem dokumentu in odpravo spornih praks. Ker so izredne razmere, na katere se uporaba pristopa sklicuje, ob spremljanju političnih in socialnih trendov, v veliki meri predvidljive, bi moral biti poudarek pri izvajanju pristopa na zagotavljanju mednarodne zaščite in ne nadzoru zunanjih meja EU. ; During the refugee crisis in 2015 a new approach of swift migration management developed in Italy and Greece, the so called hotspot approach. The basis of the approach is swift identification, registration and fingerprinting of the incoming migrants for the purpose of redirecting them either to the asylum procedure, returns procedure or relocation procedure. Although designed as a temporary measure, used only until the emergency situation settles down, the approach is implemented as a permanent mechanism for identification and registration of migrants which helped the European union (hereinafter: the EU) achieve compliance from Italy and Greece, already the most burdened states, with their obligation to identify all incoming migrants. Serious human rights violations, obstruction of access to the asylum procedure and discrimination based on nationality occur during the identification process depriving certain groups of migrants of their right to asylum. Violations of the principle of non-refoulment and prohibition of collective expulsions occur during the returns procedures, while relocation procedures are not carried out in the hotspots. The use of the hotspot approach did not relieve the pressure on Italy and Greece nor improve the position of migrants coming to Europe. Systematic problems are largely the result of lack of legal framework and political will and should therefore be addressed with a unified regulation and the end of controversial practices. Since the emergency situation, on which the approach is based, can be largely predicted by observing the current social and political trends the main focus of the approach should be providing international protection instead of control of the EU external borders.

V želji po globalnemu in gospodarskem napredku ter iskanju rešitev za okoljske izzive je Evropska unija ustanovila skupno Evropsko kohezijsko politiko, ki izvršuje ukrepe in instrumente na nacionalni ravni. Ena izmed posledic skupne Evropske kohezijske politike v Sloveniji so posebni centri, ki omogočajo stičišče različnih organizacij, kjer se nove ideje prenašajo v gospodarski trg. Gre za inovacije predvsem na področju mobilnosti, trajnostnega okolja, tehnologije, kemije, farmacije. Takšne inovacije prinašajo večji izkoristek materialov, storitev in boljše zdravje, z velikim poudarkom na nizkoogljično družbo. S takšnimi instrumenti se poveča dodana vrednost finančnega vlaganja v takšne centre, hkrati pa spodbuja sodelovanje gospodarske, akademske in raziskovalno razvojne sfere. Namen naloge, da z analizo Javnega razpisa za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v dveh izvedenih obdobjih dokažemo, kako pomembno je financiranje takšnih instrumentov. Ustvarjajo visoko stimulativno okolje za iskanje rešitev in odpravljanja izzivov, s takšnim načinom dela pa ljudje pridobijo reference, kompetence, višajo konkurenčnost svoje države in pridobijo izkušnje s širšim razmišljanjem in sodelovanjem. ; In pursuit of global and economic progress or finding solutions to environmental challenges, the European Union has set up a common European cohesion policy that implements measures and instruments at national levels. One of the consequences of the common European cohesion policy in Slovenia are special centers, which enable the junction of various organizations, where new ideas are transferred to the economic markets. These are innovations mainly in the field of mobility, sustainable environment, technology, chemistry and pharmacy. Such innovations bring greater use of materials, services and better health services, with a strong emphasis on low–carbon society. Such instruments increase the added value of financial investment in such centers, while encouraging the participation of economic, academic and research development spheres. The purpose of the task is to demonstrate the importance of financing such instruments by analyzing the Public Tender for Co–financing the Establishment and Operation of Competence Centers for Personnel Development in two implemented periods. They create a highly stimulating environment for finding solutions and tackling the challenges, and with this way of working people acquire references, competences, increase the competitiveness of their country and gain experience with wider thinking and cooperation.

Evropski parlament je politično telo, ki že dolgo časa razdvaja javnost. Njegovi nasprotniki po eni strani trdijo, da je tako politično in kulturno heterogen organ nezmožen učinkovitega delovanja, po drugi strani pa naj bi evropski poslanci hitro izgubili stik s svojimi volivci ter glasovali predvsem tako, kot jim to naročijo vodje skupin. Zanimalo nas je, če evropski poslanci glasujejo dovolj avtomatično in predvidljivo, da bi lahko rezultate glasovanj uspešno napovedovali z modelom strojnega učenja. Da smo zmanjšali časovno kompleksnost smo se odločili za napovedovaje rezultatov glasovanj po političnih strankah. Najprej smo implementirali spletne pajke, s katerimi smo pridobili čim več rezultatov glasovanj in z njimi povezanih podatkov. Iz teh smo nato z interdisciplinarno kombinacijo metod podatkovnega rudarjenja ter strokovnega geopolitičnega znanja izluščili značilke in zgradili model. Rezultati so pokazali približno 80% uspešnost napovedovanja rezultatov glasovanj (uteženi oceni f1 in roc-auc). Napovedovanje je bilo bistveno bolj uspešno pri strankah s proevropsko,liberalno in globalistično politično usmeritvijo kot to velja za evroskeptične, ekonomsko socialne in nacionalistične stranke. S tem smo dodatno podprli tezo o obstoju in pomembnosti nove nacionalistično-globalistične politične delitve. Poleg tega predstavlja problem tudi razred vzdržanih glasovanj, ki ga je težko napovedati že s pomočjo človeške inteligence. ; European parliament is the major political legislative body of the EU that causes divides in public opinion since its beginning. While some of its opponents usually point out its political and culutural heterogenity as a major weakness and cause of inability to function eciently, others claim that MEPs often quickly lose their connection with voters and vote mainly as it is directed to them by the leaders of their politival groups. We wanted to nd out if MEPs voting patterns are predictable enough to be successfully predicted with machine-learning based computer model. To reduce time complexity of the problem we rather focused on joint votes of (national) political parties than individual MEPs. At rst we implemented web crawlers that we used to extract as many roll-call voting oriented data as we can. Than we combined data mining with expert geopolitcal approach to extract the features and build a model for voting prediction. Our predictions were overall nearly 80% successful (weighted f1, roc-auc), however results vary greatly between political groups. It became clear that we could easily predict votes of coallition parties with liberal-globalist political orientation while eurosceptic, economic social and nationalist parties seemed to be much more unpredictable. With that information we further backed the importance of the new nationalist-globalist political cleavage. A challenge to the model presents also a class of votes of abstention, which is hard to successfully predict even with expert human-knowledge.

V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike. Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela. V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti. V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015. ; In der Magisterarbeit erӧrtere ich die Tӓtigkeitdes Europäischen Sozialfonds, durch die die Mitgliedstaaten der Europäischen Union finanzielle Unterstützungfür die Investitionen in die Personalkrӓfte und die Verbesserung der Beschäftigung erhalten, infolgedessen aber auch Wettbewerbsfähigkeit und Wohlstand. Jeder EU-Mitgliedstaat bestimmt erhebliche Staatshaushaltsmittel für Arbeitslose. Angesichts der Finanz- und Wirtschaftskrise, die den größten Teil der erforschten Zeit dauerte, haben diese Ausgabendes Staatshaushalts auch die Haushaltsausgaben belastet, daher sind die Zuschüsse des Europäischen Sozialfonds ein wichtiges Finanzinstrument für die Beschäftigungspolitik. Die Magisterarbeitteilte ich in fünf Kapitel und erӧrterte sie multidisziplinärso, dass ich das Wissen aus verschiedenen Bereichen des Rechts verband. Im einleitenden Teil der Magisterarbeit identifizierteich das Problem des Forschungsgegenstands bzw. diebehandelten Themen, die Ziele der Aufgabe, den Arbeitsablauf und die Methoden der Arbeit. Im zweiten Kapitel stellte ich die Zusammensetzung und die Eigenschaften des EU-Haushalts. EU-Haushalt bestimmt die Höhe der Mittel, die jedes Jahr in den Haushalt eingesammelt werden und mit denen dann die zuständigen Behörden der EU verfügen. Ich analysierte die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013, die 2006 angenommen wurde, deren Priorität ist,die Förderung einer nachhaltigen Entwicklung und der Wettbewerbsfähigkeit. Die vorhergehende finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2004-2006 bedeutete für Slowenien Beginn des Lernens, wie EU-Mittel anzunehmen. Für die Durchsetzung der Mittel für die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013 ist es wichtig, dass alle Zahlungen an die Ausführende bis 31.12.2015 gezahlt sein mussten. Derzeit sind wir in der Umsetzungsphase der finanzielle Perspektive 2014-2020, für die dieFӧrderungsgrundlagedas Operationelle Programm 2014-2020 ist, das die Europäischen Kommission im Dezember 2014bestӓtigte. In diesem Kapitel behandelte ich auch die Entstehung und den Zweck der Tätigkeit des Europäischen Sozialfonds. In der Grundlage ist der Zweck der Kohäsionspolitik die Entwicklungskluft zwischen den Regionen zu überwinden bzw. eine ausgewogene regionale Entwicklung zu erreichen, die durch die Strukturfonds und den Kohäsionsfond umgesetzt wird. Ich erӧrterte ausführlich die Mittelforderung aus dem Europäischen Sozialfond in Slowenien. Im dritten Kapitel beschäftige ich mich mit dem Arbeitsmarkt und Beschäftigung in der EU und in Slowenien zwischen 2007 und 2014 bzw. 2015, jeweils nach Verfügbarkeit der Daten. Die Grundmaßnahmen der Beschäftigungspolitik sind in das nachhaltige Beschäftigungswachstum und die Verringerung der Arbeitslosigkeit gerichtet. Das Ziel, das sich die EU im Bereich der Beschäftigung setzte ist, bis Jahr 2020 75% Beschäftigung der aktiven Bevölkerung im Alter von 20 bis 64 Jahren zu erreichen. In jedem Fall ist das Wachstum der Beschäftigung und die Verringerung der Arbeitslosigkeit bzw. die Integration von Arbeitslosen in den Arbeitsmarkt eine der wichtigsten makroökonomischen Ziele der EU. Wegen des vergleichenden Überblicks untersuchte ich den Bereich von Mitteln aus dem Europäischen Sozialfond in der EU. Insbesondere hervorhob ichEU-Mitgliedstaat Österreich, weil es ein Nachbarland ist und weil Österreich während meiner Forschung eine der niedrigsten Arbeitslosenquoten hatte. Im vierten Kapitel stellte ich fest, wie die von der Republik Slowenien erworbenen Mittel aus dem Europäischen Sozialfond, die Beschäftigungspolitik der Arbeitslosen in Slowenien beeinträchtigen. Für den Zeitraum 2007-2015 erforschte ich, wie viele Menschen in den ESF-Programmen beteiligt waren, wie erfolgreich schlossen sie diese Programme abund wie viele von diesen Personen eine überprüfte Form der Ausbildung erhielten und sich tatsächlich beschäftigten. In diesem Kapitel der Magisterarbeit befasste ich mich ausschließlich mit den Programmen.

The regionalization of Slovenia implies that it is about a demanding professional & political project, which is expected to be completed in 2008 by establishing the regions. The beginning of their functioning is planned as from 1 January 2009. In order to provide this process, some constitutional amendments were introduced in 2006 The regional legislation with its associated implementing regulations should implement them. The bills on regions, their financing, regional elections & establishment of regions (these bills are already being discussed in the National Assembly of the Republic of Slovenia) are a touchstone for introduction of regions & for a successful beginning of their functioning. There is a variety of challenges & dilemmas regarding regional competences & the number of regions, own tax resources, regional authority organization & other issues. Very few international standards & good local & regional self-government principles are adhered to in Slovenia. For this reason, some criticism has come from the Council of Europe & the European Union. Although regionalization is an internal matter of the states concerned, the European principles regarding the objectives of regionalization, division & sharing of powers between levels of government, the scope of regional self-government, sharing of tax revenues & public finance, the connection between the regionalization processes & European & world processes, etc. cannot be avoided. References. Adapted from the source document.