Suchergebnisse

Finančna kriza, ki se je začela v ZDA leta 2007, je vplivala na vse panoge svetovnega gospodarstva. Največ pozornosti je bilo v tem obdobju namenjene krizi bančnega sistema, ki ga je kriza prizadela najbolj intenzivno. A tudi zavarovalniškemu sektorju kriza ni prizanesla. V prvem delu magistrske naloge smo ugotavljali značilnosti evropskega in slovenskega zavarovalniškega sektorja, njuno stopnjo razvitosti, strukturo in zgodovinski razvoj. Ugotovili smo, da so krize sestavni del svetovne ekonomije in ugotovili vlogo zavarovalniškega sektorja kot blažilca krize. Vpliv finančne krize na poslovanje zavarovalnic smo v magistrski nalogi raziskali na geografskem področju Evrope in z vzorcem štirideset največjih zavarovalnic po bilančni vsoti. Poslovanje zavarovalnic v obdobju pred in v krizi smo analizirali na podlagi najpomembnejših finančnih kazalnikov, kot so cena delnice, čisti dobiček, celotna sredstva in kapital, tržna kapitalizacija, dobiček na delnico, ROA, ROE, beta, število delnic in multiplikator čistega dobička. Finančne kazalnike smo sprva razložili s teoretičnega vidika, nato pa v sklopu analize izpostavili njihove prednosti in slabosti pri uporabi za nakupne odločitve delnic. Statistično analizo smo opravili s pomočjo enostavne regresijske in korelacijske analize. Rezultati regresijske analize so nam dali odgovor na vprašanja o dejanskem vplivu krize na posamezno zavarovalnico in finančni kazalnik. Prav tako o moči in obsegu krize, ki smo jih nato posplošili na celotni zavarovalniški trg Evrope. Uporabljene statistične analize so nam potrdile vpliv krize na evropski zavarovalniški trg, vendar je bil ta znotraj zavarovalnic in finančnih kazalnikov zelo raznolik. S korelacijsko analizo smo ugotavljali, kakšna je medsebojna koreliranost zavarovalnic pri posameznem finančnem kazalniku. Glede na vse večjo stopnjo globalizacije in integracije evropskega in svetovnega gospodarstva smo ugotovili, da ima to vpliv tudi na zavarovalnice, ki so med seboj v veliko primerih korelirane. V analizo smo vključili tudi slovenski zavarovalniški sektor, in sicer zavarovalnico, ki od leta 2008 kotira na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, Zavarovalnico Triglav, d. d. Slovenski zavarovalniški sektor smo primerjali z evropskim in tako ugotavljali razlike in podobnosti, ki so se dogajale v analiziranem obdobju. Že v prvem delu smo ugotovili, da slovenski zavarovalniški sektor po razvitosti zaostaja za evropskim povprečjem. Razvojni zaostanek pa se zaradi hitrega razvoja slovenskih zavarovalnic počasi zmanjšuje. Prav razlika v razvitosti slovenskega in evropskega zavarovalniškega trga je močno vplivala na končne rezultate analize, ki so potrdili neznaten vpliv krize na slovenski zavarovalniški sektor. ; Die Finanzkrise, die in Vereinigten Staaten im Jahr 2007 begann, hatte Auswirkungen auf alle Sektoren der Weltwirtschaft. In diesem Zeitraum hatte die größte Aufmerksamkeit die Krise des Bankwesens, die von der Krise am intensivsten betroffen war, aber auch der Versicherungssektor war von der Krise nicht verschont. Im ersten Teil der Masterarbeit schreiben wir über die Eigenschaften der europäischen und slowenischen Versicherungssektoren und über deren Entwicklungsstand, Struktur und der historischen Entwicklung. Wir stellten fest, dass Krisen ein Bestandteil der Weltwirtschaft sind, und dass die Versicherungssektoren die Rolle als Stoßdämpfer einnehmen. In unserer Magisterarbeit erforschten wir die Auswirkungen, die die Finanzkrise in dem geografischen Gebiet Europa, auf die Versicherungsanstalt hatte. Die Forschungsarbeit wurde an einer Stichprobe, die aus vierzig größten Versicherungsanstalten bestand und die mithilfe der Bilanzsumme durchgeführt wurde. Geschäftstätigkeit der Versicherungsanstalten in der Zeit vor und während der Krise wurde auf der Grundlage der wichtigsten Finanzkennzahlen wie Preis pro Aktie, Reingewinn, Bilanzsumme und Kapitalsumme, Marktkapitalisierung, Gewinn pro Aktie, ROA, ROE, Beta und andere. Finanzkennzahlen wurden zunächst von theoretischer Sicht erklärt. Danach untersuchten wir in Rahmen der Analyse ihre Vor- und Nachteile bei der Entscheidung von Aktieneinkauf. Statistische Analyse wurde mithilfe der einfachen Regressions- und Korrelationsanalyse durchgeführt. Die Ergebnisse der Regressionsanalyse gaben uns Antwort auf die Fragen, ob die Krise tatsächlich Einfluss auf die einzelnen Versicherungsanstalten und Finanzkennzahlen hatten und auch über dem Ausmaß und Stärke der Krise, das wir danach auf den gesamten europäischen Versicherungsmarkt verallgemeinert haben. ¬Die genutzte statistische Analyse hat uns den Einfluss der Krise auf dem europäischen Versicherungsmarkt bestätigt, aber er war sehr heterogen innerhalb Versicherungsunternehmen und Finanzkennzahlen. Die Korrelationsanalyse wurde verwendet, um festzustellen, ob die Versicherungsanstalten miteinander bei einzelnen Finanzkennzahlen in Korrelation sind. Mit dem steigenden Niveau der Globalisierung und Integration der europäischen und globalen Wirtschaft, sind wir der Meinung, dass dies eine Auswirkung auf Versicherungsanstalten hat, die sind nämlich in vielen Fällen in Korrelation. Die Analyse umfasste auch den slowenischen Versicherungssektor, und zwar Versicherungsanstalt Zavarovalnica Triglav d.d., die seit 2008 an der Börse codiert ist. Den slowenischen Versicherungssektor verglichen wir mit dem Europäischen, um so Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen den beiden festzustellen. Im ersten Teil stellten wir fest, dass der slowenische Versicherungssektor in der Entwicklung, im Vergleich zu dem europäischen Durchschnitt, im Rückstand ist. Der Entwicklungsrückstand hat sich durch die rasante Entwicklung der Versicherung in Slowenien vermindert. Der Unterschied zwischen der Entwicklung des slowenischen und europäischen Versicherungsmarktes hat einen großen Einfluss auf die endgültigen Ergebnisse der Analyse. Wir fanden heraus, dass die Krise unwesentliche Auswirkungen auf dem slowenischen Versicherungssektor hat.

Skrajno desne ideje so v evropskem prostoru prisotne že stoletja. Včasih zaradi določenih situacij pridejo na plano, v kratkem pa potem tudi izginejo. Evropska unija, ki se je izgradila na pogorišču skrajnih idej in sistemov, se je ponovno srečala s težko situacijo. V letu 2008 je staro celino zajela svetovna finančna kriza, ki je do temeljev pretresla dotedanjo uspešno evropsko integracijo in pri tem obudila skrajne ideje. Finančni krizi je po nekaj letih sledila migrantska, ki je že tako težko situacijo naredila še težjo. V določenih državah so se začele prebujati skrajne populistične in nacionalistične ideje, ki so krivca za nastalo situacijo iskale znotraj Evropske unije, v njenih institucijah in migrantih, ki so zaradi različnih razlogov prihajali v varno Evropo. Vzpon skrajno desnih strank je imel v posameznih državah različne motive, zakaj je stranka prišla na oblast oz. je imela v državi velik pomen. Vprašanje, ki se pojavlja ob trenutni situaciji v Evropski uniji, je, kako bodo skrajne ideje vplivale na nadaljnjo integracijo oz. dezintegracijo Evropske unije. ; Far-right ideas have been present in the European area for centuries. Certain situations cause them to emerge every now and then, before they disappear again not long after. The European Union, which was built on the ruins of radical ideas and political systems, is once again facing this menacing threat. In 2008, the old continent was hit by the global financial crisis, which shook the so far very successful European integration to its core and began to awake certain extremist notions. After a few years, the financial crisis was followed by the migrant crisis, which had since only exacerbated the situation. Populist and nationalist ideas, which were starting to resurge in some European countries, were looking for a scapegoat for the new state of affairs in the European Union and within the walls of its institutions and migrants, who were arriving into safe Europe for various reasons, made for a perfect target. The rise of far-right political parties had different motives in individual countries, regardless whether a particular party seized power or simply grew in prominence. The question that the European Union is facing at the moment is how these extremist ideas will influence further integration or disintegration of Europe.

V magistrskem delu obravnavam vpliv svetovne finančne in gospodarske krize, ki je nastala leta 2007 v Združenih državah Amerike ter se nemudoma globalizirala po vseh celinah, na delovanje nevladnih organizacij. V prvi vrsti gre za pereč problem sodobnega sveta, pri čemer pa je za nevladne organizacije, ki delujejo v človekovo dobrobit, značilno, da so večinoma še bolj aktivne v času raznih kriz. Glavni cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako je svetovna finančna in gospodarska kriza vplivala na financiranje ter posledično delovanje nevladne organizacije Greenpeace ter s kakšnimi izzivi se dandanes srečujejo nevladne organizacije. Glavne uporabljene metode raziskovanja so metoda pridobivanja podatkov, statistična metoda in primerjalna analiza. Rezultati analize pokažejo, da je obdobje pred nastankom svetovne finančne in gospodarske krize (od leta 2005 do leta 2007) zaznamoval presežek prihodkov nevladne organizacije Greenpeace nad njenimi odhodki. V obdobju med svetovno finančno in gospodarsko krizo (od leta 2008 do leta 2009) je prišlo do upada presežka njenih prihodkov nad odhodki, obdobje po nastanku svetovne finančne in gospodarske krize (od leta 2010 do leta 2015) pa je zaznamovalo konstantno nihanje presežka njenih prihodkov nad odhodki. Na podlagi ugotovitev je nevladna organizacija Greenpeace v obdobju od leta 2008 do leta 2009 zaradi vpliva svetovne finančne in gospodarske krize beležila upad subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov ter posledično namenila manj finančnih sredstev za globalne okoljevarstvene aktivnosti. ; This master's thesis discuss the impact of the global financial and economic crisis, that emerged in 2007 in the United States and immediately globalized across all continents, to the functioning of non-governmental organizations. It represents a pressing problem of the modern world, wherefore non-governmental organizations are more active in times of various crises. The main goal of the master's thesis is to find out how the global financial and economic crisis affected non-governmental organization's Greenpeace financing and functioning and furthermore with what kind of challenges are non-governmental organizations encountered these days. The main methods of research used are the method of data acquisition, statistical method and comparative analysis. The results of the analysis show that the period preceding the onset of the global financial and economic crisis (from 2005 to 2007) was marked by a surplus of the non-governmental organization Greenpeace. In the period between the global financial and economic crisis (from 2008 to 2009) the surplus reduced. The period after the onset of the global financial and economic crisis (from 2010 to 2015) was marked by a constant fluctuation in the surplus. On the basis of the findings non-governmental organization Greenpeace due to the impact of the global financial and economic crisis (from 2008 to 2009) recorded a decline in subsidies, grants, regressions, compensations and other revenues, wherefore devoted less financial resources to global environmental activities.

V obsežni raziskavi smo identificirali ključne sektorje gospodarstev držav EU. Sektorske multiplikatorje smo lahko izračunali za 16 držav članic EU(Avstrijo, Belgijo, Češko, Nemčijo, Dansko, Finsko, Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo). Medtem ko ni bilo možno izračunati sektorskih multiplikatorjev za 12 držav članic EU(Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Romunijo, Slovaško, Španijo in Švedsko), ker matrike niso imele definiranega inverza. V analizi smo ugotovili, da so najbolj odporni na krizo sektorji, ki so v daljšem obdobju v opazovanem gospodarstvu imeli največji vpliv na povezanost za nazaj in povezanost za naprej. V obdobju od leta 2001 do 2011 smo analizirali ključne sektorje v opazovanih 16 državah članicah EU. Ugotavljali smo podobnosti in razlike v spreminjanju medsektorskih povezav in s tem strukture gospodarstva v državah članicah Evropske unije. Identificirali smo tiste sektorje, ki so najbolj pripomogli , da so opazovane države članice Evropske unije čim prej okrevale po gospodarski in finančni krizi. ; In a large study, we identified key sectors of the economies of the EU. Sectoral multipliers, we can calculate the 16 EU Member States (Austria, Belgium, Czech Republic, Germany, Denmark, Finland, France, Great Britain, Greece, Ireland, Italy, Lithuania, Netherlands, Poland, Portugal and Slovenia). While it was not possible to calculate the sectoral multipliers for the 12 EU Member States (Bulgaria, Cyprus, Estonia, Croatia, Latvia, Luxembourg, Hungary, Malta, Romania, Slovakia, Spain and Sweden), whereas the matrix did not have defined inverses. In the analysis, we found that the most resistant to the crisis sectors over a long period of observation economy had the greatest impact on the integration of back and forward integration. In the period from 2001 to 2011 were analyzed for key sectors in the observed 16 EU Member States. We seek to determine similarities and differences in changing cross-cutting links and the structure of the economy in the Member States of the European Union. We have identified those sectors that have most contributed to the observed Member States of the European Union as soon as possible to recover from the economic and financial crisis.

Abstract. Many risks are associated with the Covid-19 crisis and related lockdown measures in the areas of employment, the economy, and everyday life. Working parents have faced the challenge of combining their work and family obligations following the closure of schools and kindergartens. A considerable number have encountered a bigger risk of unemployment and the linked financial instability. The extensive literature analysing changes during Covid-19 suggests that women have tended to suffer more, been faced with both less stability since their employment statuses appear to be more precarious, and been disproportionally affected by the heavier burden of balancing family care and work obligations. Our own analysis of the most reliable survey data available shows corresponding changes in Slovenia, confirming that the crisis reveals certain less visible, already existing inequalities along with particular new gender inequalities, and in this respect also presents specific research design conditions for assessing otherwise hidden disparities. The results indicate the consequences for the subjective well-being of women compared to men of the more precarious employment and the stronger demand for family care. Keywords: Covid-19, gender inequalities, employment flexibility, work from home, family care, life satisfaction

The financial crisis and its consequences in European societies show the weaknesses of the current economic system. Especially in the so-called peripheral countries we can notice a dramatic increasing in unemployment, reduced public spending and security, poverty, evictions, etc. The neoliberal policy followed by most European governments offers little chance for a solution to this problem. ; Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.

Pojem administrativna ovira lahko razložimo kot nekaj, kar lahko posamezniku ali organizaciji onemogoča doseganje zastavljenih ciljev v njegovem vsakdanjem življenju. Posebno pozornost v magistrski nalogi smo tako namenili predstavitvi različnih evropskih programov, ki se ukvarjajo s problematiko zmanjševanja administrativnih ovir tako na nivoju EU, kot tudi na nacionalni ravni držav članic. V okviru magistrske naloge smo se osredotočili ravno na črpanje sredstev kohezijske politike EU ter na podlagi podatkov raziskave poskušali pokazati, kje se še možnosti za odpravo administrativnih ovir ter kje so tiste slabosti oz. ovire, ki jim do sedaj nismo pripisovali dovolj velike pozornosti, čeprav se v procesu administrativnega vodenja projektov z njimi vsakodnevno srečujemo. Na ta način bomo dosegli še dodatno poenostavitev postopkov in povečali uspešnost pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov EU. V nalogi obravnavani raziskovalni problem, se nanaša na upravljanje s projekti v fazi njihovega izvajanja, v okviru katerega smo se osredotočili na administrativno in finančno poročanje. Z izvedeno raziskavo smo preučili tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na administrativne ovire pri projektnem poročanju, organizacijsko strukturo kohezijske politike in rezultate uspešnosti Slovenije pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. Slovenija je primerljivo uspešna z drugimi evropskimi državami pri črpanju sredstev EU, kar smo v sklopu izvedene raziskave dokazali na podlagi analize absorbcijske uspešnosti kohezijske politike. Prav tako Slovenija izkazuje nizek delež administrativnih stroškov glede na ocenjene vrednosti povprečnega deleža bruto domačega proizvoda, ki ga predstavljajo administrativni stroški in je v tem kriteriju izmed primerjanih držav najuspešnejša. S problemom črpanja evropskih sredstev so se ukvarjale vse zadnje slovenske vlade, zlasti v finančni krizi pa so nekako končno priznale, da so to pravzaprav edina dodatna razvojna sredstva, ki jih država lahko pridobi, od njene usmerjenosti in absorbcijske sposobnosti pa je hkrati tudi odvisno, kako uspešno jih bo uspela počrpati. ; The concept of an administrative burden can be explained as something that makes it impossible for an individual or organization to achieve the objectives pursued in their everyday life. Special focus of this master thesis is dedicated to the presentation of different European programs which deal with the problem of reducing administrative burdens at the EU level and also at the national level of individual Member States. The present master thesis focuses particularly on the absorbtion of funds of the EU cohesion policy, and on the basis of the research data attempts to show where there is still potential for the reduction of administrative burdens and where there are those weaknesses or barriers that have not yet received enough attention, although we face them daily in the process of administrative management. In this way we can achieve further simplification of the procedures and enhance efficiency in the disbursement of funding from the EU Structural Funds. The research problem of the thesis relates to the management of projects at the stage of their implementation, in which we focus on administrative and financial reporting. During the survey we considered three main questions related to administrative burdens in the phase of project reporting, organizational structure of the cohesion policy and on the results of the Slovenian performance in the absorbtion of EU cohesion policy funds. Slovenia shares comparable success with other European countries in absorbing EU funds, which was proved on the basis of the analysis of absorbtion efficiency of the Cohesion policy carried out in the framework of this research. Slovenia also shows a considerably low share of administrative costs in relation to the estimated value of the average share of the gross domestic product represented by these administrative costs. In terms of this criterion Slovenia is the most successful country from the countries we compared. All the recent Slovenian Governments have dealt with issues relating to the absorbtion of European funds, especially during the last financial crisis, when they finally recognized that these funds are actually the only additionally available developmental funds the state can obtain. The state's orientation and absorbtion capacity will thus show how successful it will be in the future in absorbing these funds.

Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja. ; Indebtedness and deleveraging is currently a very topical issue in Slovenia, and as well in the world. In this Masters thesis we have researched indebtedness and deleveraging for Slovenian householders and companies in the period 2004-2015 and compared this trends with trends in other European Union states. The data show that Slovenian householders are approximately 50 % less overindebted then hoseholders in other European Union states. Quite different is situation in the corporate sector, where Slovenian companies entered the crisis with high debt levels. We also noticed significant differences in the financial structure of Slovenian and foreign companies. Based on our research we established that before the crisis Slovenian householders and companies were borrowing more like householders and companies in other states of the European Union, and started with proces of deleveraging much later.

V sodobni obrambnodiplomatski praksi vse pogosteje zasledimo gostujoče obrambne atašeje. Države so jih začele vpeljevati zaradi pritiskov po racionalizaciji obrambnodiplomatske dejavnosti, ki so se okrepili z začetkom zadnje finančne krize in gospodarske recesije. Z nalogo proučujemo funkcionalnost gostujočih obrambnih atašejev ter njihove prednosti in slabosti v primerjavi z rezidenčnimi diplomati. Posamezne slabosti poizkušamo relativizirati z vidika razvoja sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter okrepljenega zaupanja in spremenjene miselnosti mednarodnih odnosov, zaradi katerih se spreminjajo tudi naloge in funkcije obrambne diplomacije. Na podlagi mednarodne primerjave oblikujemo priporočila za organizacijo dela in izvajanje diplomatske dejavnosti gostujočih atašejev, med prednostmi pa podrobneje razdelamo njihovo vlogo v funkciji razvoja karierne poti. Slednja bi lahko še posebej koristila državam z omejenim diplomatskim aparatom, ki nimajo vzpostavljenih inštrumentov kadrovske selekcije ter inštitucij za izobraževanje in usposabljanje bodočih diplomatov. Hkrati proučujemo prevladujoče čine v obrambni diplomaciji ter obseg obrambnodiplomatskega delovanja, tako na strani držav pošiljateljic kot držav sprejemnic. Na splošno so čini obrambnih diplomatov bolj kot od značilnosti držav in oboroženih sil odvisni od različnih političnih, gospodarskih in kadrovskih dejavnikov, vključno z načelom recipročnosti, politično propagando, izzivi vojaškega kariernega razvoja ter promocijo vojaško-industrijskega kompleksa. Z vidika držav sprejemnic pa najštevilčnejše obrambnodiplomatske aparate ter diplomate z najvišjimi čini najdemo v vodilnih vojaških in političnih velesilah, s čimer jim države pošiljateljice izkazujejo posebno priznanje, pozornost in čast. Čini obrambnih predstavnikov pri mednarodnih organizacijah pa odražajo predvsem obseg prevzetih obveznosti posamezne države do konkretne mednarodne inštitucije. Kot zanimivost velja izpostaviti še izjemno nizek delež žensk v obrambni diplomaciji. Poglavitne ugotovitve obeh raziskav apliciramo na slovenski obrambnodiplomatski sistem. ; Contemporary defence diplomacy is earmarked by Roving Defence Attachés. Countries started to introduce them under the pressure to rationalize defence diplomacy, culminating in the last financial crisis and economic recession. Master's Thesis examines the functionality of Roving Defence Attachés, and their advantages and disadvantages compared to Resident Defence Attachés. Particular disadvantages are relativized and diminished in the light of modern information and communication technologies, increased mutual trust and mind-set shift in international relations, resulting in changes of tasks and functions of defence diplomacy. Based on international comparative analysis we put forward recommendations for work organization and activities management of Roving Defence Attachés. Among the advantages of Roving Attachés we elaborate in more detail the function of career development. The latter could be especially beneficial for countries with limited diplomatic apparatus, lacking human resource selection tools along with the education and training institutions for future diplomats. At the same time we examine prevailing military ranks in defence diplomacy and the scope of defence diplomacy engagement, from both perspectives of sending and receiving states. The military ranks of defence diplomats depend more political, economic and human resource factors, including reciprocity principle, political propaganda, the challenges of military career development and the promotion of military industrial complex, than the characteristics of states and their armed forces. From the viewpoint of receiving states the largest defence diplomacy corps and the diplomats with the highest military ranks can be found in leading military and political superpowers, as the sending states try to express special recognition, attention and honour to them. The military ranks of defence representatives in international organizations by-and-large reflect the assumed responsibilities of a country towards respective international entity. You may find interesting the extremely low proportion of women in defence diplomacy. Main research findings are applied to Slovenian defence diplomacy system.

Tale Zbornik prispevkov je večinoma nasledek vsakoletne prireditve v režiji Sinagoge Maribor, ki poteka že več let na dan spomina na holokavst pod naslovom Šoa - spominjajmo se. Vsako leto ta dogodek, enodnevni znanstveni posvet, prinese toliko novega gradiva, spoznanj in sintez, da lahko brez pretiravanja rečemo: čeprav so slovenske judovske študije in študije holokavsta močno finančno podhranjene in v nacionalni shemi financiranja temeljnega raziskovanja komajda tu pa tam pridobijo kak skromen projekt, so prav te študije v Sloveniji med najbolj propulzivnimi. ; Ovaj zbornik radova je najvećim delom rezultat godišnje manifestacije u organizaciji mariborske sinagoge, koja se već nekoliko godina održava na Dan sećanja na Holokaust pod nazivom Šoa - da se setimo. Svake godine, ovaj događaj, jednodnevna naučna konferencija, donosi toliko novog materijala, znanja i sinteze da možemo reći bez preterivanja: iako su slovenačke studije Jevreja i Holokausta ozbiljno finansijski nedovoljno finansirane, a nacionalna šema finansiranja osnovnih istraživanja jedva da postoji, ovaj, iako skroman projekat, jedan je od najzahtevnijih studija u Sloveniji. ; Although the Slovenian Jewish and Holocaust studies which have successfully consolidated during the past decade and a half does not enjoy any systematic support and financing from the part of the Slovenian state, they are nevertheless one of the most propulsive fields of scientific inquiry, with a proliferation of seminal publications. The yearly "Shoah - Let Us Remember" symposium organised by Synagogue Maribor as a central part of the commemorations of the Holocaust Remembrance Day regularly brings to light a wealth of new data, insights and syntheses. The reasons for such flourishing of the Slovenian Jewish and Holocaust studies are perhaps twofold: one, there exists a growing understanding especially among the engaged intellectuals in the social sciences and historiography that Slovenia has yet to embark on, and conclude the process of de-Fascistisation, the process that was nowhere in the western world a particularly swift or immediate one. Two, there exists a growing public awareness that history tends to repeat itself in a cyclic fashion and that the collapse of social and economic structures and the sharp decline of democratic principles such as we have witnessed especially since the 2008 world financial crisis bear striking resemblances to the circumstances that existed in the pre-WWII world, and that caused an unheard of genocide and global war. This volume is yet another in the series of very poignant publications on the Holocaust in Slovenia. It is especially commendable that the authors have taken a decisive step into studying the genocide perpetrated on the Romany who was, next to the Jews, principal victims of systematic Nazi extermination policies. Most appropriately, the volume also examines the more exceptional fates of the Jews who were veteran officers of WWII in the Austro-Hungarian armada, and a portrait of Slovenian resistance fighter Ali Kardoš. Two portraits of Slovenian "Righteous Among the Nations", customs officer Uroš Žun and Catholic priest Andrej Tumpej, complement these historical portraits. All these histories are cast against the backdrop of a huge, tragic canvas of Jewish refugees who have, following the Anschluss of Austria in 1938, flooded Europe, ex-Yugoslavia as well, in their frantic search of an exit from "mousetrap Europe". ; Zbornik je pripremljen u okviru projekta Šoa - da se setimo 2012/2013, koji je finansijski podržala Međunarodna alijansa za sećanje na holokaust (IHRA). Objavljivanje zbornika sufinansirala je Opština Maribor (the collection was prepared as part of the Shoah project - let's remember 2012/2013 financially supported by the International Holocaust Remembrance Association (IHRA) Holocaust Remembrance Alliance. The publication of the proceedings was co-financed by the City Municipality Maribor).

V izbranem obdobju 2003–2012 smo s pomočjo nekaterih glavnih ekonomskih kazalnikov uspeli preučiti gospodarske razmere Slovenije in Hrvaške ter ugotovili, da se je po letu 2008 z začetkom finančne in gospodarske krize gospodarska aktivnost začela zmanjševati ter s tem vplivala na poslabšanje vseh ekonomskih kazalnikov. Stopnje gospodarske rasti so tako v letu 2012 bile negativne v obeh državah, prav tako se je v obeh državah zmanjšal pokazatelj gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, ki je v Sloveniji leta 2012 znašal 84 % povprečja EU-28, na Hrvaškem pa le 62 % evropskega povprečja. Po uradnih statističnih podatkih je nacionalna raven cen v letu 2012 v Sloveniji dosegla 82,9 % povprečja EU-28, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 69,9 % evropskega povprečja. V empiričnem delu smo analizirali ravni cen 578 artiklov blaga in 91 storitev, najprej na nacionalni ravni med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. Ugotovili smo naslednje:Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Sloveniji za 13 % višja v primerjavi s Hrvaško. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Ljubljani za 15 % višja v primerjavi z Zagrebom. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Mariboru za 12 % višja v primerjavi z Varaždinom. Med Slovenijo in Hrvaško ter med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin obstaja sorazmerno visoka stopnja podobnosti drobnoprodajnih cen. Relativna kupna moč slovenskih plač je v primerjavi s hrvaškimi višja za dobro petino. ; Between the selected period 2003–2012 we were able to examine economic conditions of Slovenia and Croatia with the help of some of the major economic indicators and found out that after 2008 with the beginning of the financial and economic crisis, economic activity began to decline, thereby affecting the deterioration of economic indicators. In 2012 the economic growth rates were negative in both countries, as well as the indicator of economic development has been reduced. GDP per capita in purchasing power parity in Slovenia has reached 84 % of the EU-28 average and Croatia only 62 % of the European average. According to the official statistical data, the national price level in 2012 in Slovenia reached 82,9 % of the EU-28 average, while in Croatia it has reached 69,9 % of the European average. In the empirical part, we have analyzed the price levels of 578 goods and 91 services, at first on the national level between Slovenia and Croatia, and then by individual pairs of cities Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. We have found out the following: The price level of the observed sample of goods and services is 13 % higher in Slovenia as compared to Croatia. The price level of the observed sample of goods and services is 15 % higher in Ljubljana as compared to Zagreb. The price level of the observed sample of goods and services is 12 % higher in Maribor as compared to Varaždin. Between Slovenia and Croatia, and between pairs of cities Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin, there is a relatively high degree of retail price similarity. Slovenian relative purchasing power of wages is higher by about one fifth in comparison with the Croatian.