Povzetek. Palestinsko-izraelski konflikt odpira številna mednarodnopravna vprašanja, ki so v prispevku analizirana z vidika pravice narodov do samoodločbe, prepovedi uporabe sile (jus ad bellum), mednarodnega prava oboroženih spopadov (jus in bello), pravil za ugotavljanje individualne odgovornosti in odgovornosti držav (jus post bellum) ter obveznosti mednarodne skupnosti pri odzivanju na grobe kršitve mednarodnega prava. Razumevanje teh pravil je nujno za ugotavljanje morebitne odgovornosti različnih akterjev, poleg tega pa razkriva dva vidika modernega mednarodnega prava. Na eni strani situacije uporabe sile nedržavnih akterjev tako z vidika jus ad bellum kot jus in bello terjajo poglobljeno analizo in odpirajo številna vprašanja, na katere »na državno suverenost« osredinjeno mednarodno pravo nima enoznačnih odgovorov. Po drugi strani pa se s pripoznanjem erga omnes (partes) narave nekaterih obveznosti iz področja prava človekovih pravic ter oboroženih spopadov, vse bolj utemeljuje prepričanje, da se vse države v mednarodni skupnosti lahko odzivajo na najhujše kršitve mednarodnega prava in uveljavljajo odgovornost zadevne države. Vendar pa prispevek zaključi, da selektivnost implementacije ob odsotnosti politične volje ostaja temeljna pomanjkljivost mednarodnega prava, za katero se zdi, da jo bo težko premostilo. Ključni pojmi: Palestina, nedržavni akterji, odgovornost, pravica narodov do samoodločbe, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo oboroženih spopadov, erga omnes (partes).
Die Umbrüche des 20. Jahrhunderts hinterlassen tiefe Spuren in und zwischen den Ländern des Alpen-Adria-Raumes. Alte und neue Nationalismen führen vielerorts zu Auseinandersetzungen in Volksgruppenfragen – zwischen Kärnten und Slowenien zuletzt sichtbar in jahrzehntelangen Konflikten um zweisprachige Ortstafeln und andere Minderheitenrechte.Das Buch beleuchtet Einstellungen von Jugendlichen beider Länder zu Geschichte(n) der Region, Zwei- und Mehrsprachigkeit, Nationalismus und kultureller Vielfalt, neuen und alten Minderheiten, Nachbarländern und Europa. Aufbauend auf den Ergebnissen eines grenzübergreifenden Forschungsprojektes widmen sich Beiträge der Geschichte Kärntens und Sloweniens, ihren Narrativen und deren Folgen für Lebenswirklichkeiten. Berücksichtigung erfährt die Bedeutung von Minderheiten- und Nachbarsprachen in Grenzräumen und daraus erwachsende Implikationen für "moderne" Konzeptionen von Minderheitenschutz.Mit Beiträgen von:Danijel Grafenauer, Joseph Marko, Ludmila Novak Lukanovic, Rainer Pichler, Jürgen Pirker, Stefanie Vavti, Daniel Wutti
Zugriffsoptionen:
Die folgenden Links führen aus den jeweiligen lokalen Bibliotheken zum Volltext:
Zunanji akterji igrajo poglavitno vlogo pri upravljanju in reševanju konfliktov, saj s svojimi kapacitetami lahko prispevajo k reševanju vzroka konflikta in k delnemu spreminjanju ter izpolnjevanju ciljev sprtih strani. Med najbolj trdovratne konflikte uvrščamo verske in druge identitetne konflikte, saj identiteta vpliva na prepričanje posameznika in skupine o svoji vlogi oz. položaju v konfliktu. Prednost pri zaznavanju in reševanju tovrstnih konfliktov pa imajo zaradi svojega poznavanja območja in akterjev predvsem regionalne organizacije, med njimi tudi države članice Sveta za sodelovanje v zalivu (Gulf Cooperation Council – GCC), ki so dejavne pri upravljanju in reševanju izraelsko-palestinskega konflikta. Magistrska naloga preučuje vpliv verskega dejavnika na vlogo arabskih zalivskih držav pri reševanju konflikta od ustanovitve Izraela leta 1948 do katarske diplomatske krize leta 2017 ter posledice razmaha šiitsko-sunitskega razkola na njihovo vlogo. Kot kažejo ugotovitve, so arabske zalivske države v obdobju od leta 1948 do leta 2011 vztrajno poskušale rešiti konflikt v prid palestinskega prebivalstva, z razmahom šiitsko-sunitskega razkola med arabsko pomladjo pa je iranska grožnja zasenčila reševanje izraelsko-palestinskega konflikta. Zunanji akterji, predvsem regionalne organizacije, so torej občutljive na mednarodno in regionalno dogajanje ter morebitne spremembe dinamike konflikta. Slednje posledično vpliva na vlogo zunanjih akterjev pri reševanju konfliktov, ki se v luči sprememb strukturnega okolja iz pozitivne lahko prelevi v negativno. ; External actors play a key role in conflict management and resolution, as they can contribute to resolving the cause of the conflict and partially changing or meeting the goals of the conflicting parties. Among the most persistent conflicts are religious and other identity conflicts, since identity influences the belief of an individual and a group about their role in the conflict. Due to their knowledge of the region and actors, the advantage in detecting and resolving such conflicts lies particularly with regional organizations, including the Gulf Cooperation Council (GCC) member states, which are actively engaged in the management and resolution of the Israeli-Palestinian conflict. The master's thesis examines the influence of the religious factor on the role of the Arab Gulf states in resolving the Israeli-Palestinian conflict since the founding of Israel in 1948 up until the Qatar diplomatic crisis in 2017, and the consequences of the intensification of the Shiite-Sunni divide on their role. In the period between 1948 and 201 the Arab Gulf states persistently sought to resolve the conflict in favor of the Palestinian population ; however, with the intensification of the Shiite-Sunni divide during the Arab Spring, the Iranian threat overshadowed the resolution of the Israeli-Palestinian conflict. External actors, especially regional organizations, are therefore sensitive to international and regional developments, as well as possible changes in the dynamics of the conflict. The latter consequently influences the role of external actors in managing and resolving conflicts, which can change from positive to negative, in the light of changes to the structural environment.
Konflikti so del našega vsakdana, so nujni in neizogibni. V literaturi najdemo različne definicije samega konflikta. Iršič (2010) konflikt pojmuje kot stanje nasprotujočih si teženj v nekem sistemu, tako v posamezniku, kot med osebami znotraj določene skupnosti oziroma prostora, ali med skupinami, ki so del večje skupnosti ali delujejo na področju, kjer se križajo interesi. Kljub negativnemu prizvoku pa ima konflikt tudi številne pozitivne učinke. Medtem, ko so posledice nerazrešenih konfliktov večinoma negativne. Poznamo več vrst konfliktov. Medosebni oziroma interpersonalni konflikti so sestavni del vsake šole in se pojavljajo med vsemi udeleženci v šoli. Ljudje se na konflikte različno odzivamo, prav tako jih na različne načine razrešujemo. V novejši literaturi najdemo tri postopke reševanja konfliktov. Cohen (2012) govori o pogajanju, mediaciji in arbitraži. V sami diplomski nalogi nas je podrobneje zanimala mediacija oziroma vrstniška mediacija, ki je v zborniku Kazen v šoli (2010) opisana kot proces, v katerem sta udeležena vsaj dva učenca/dijaka, med katerima je prišlo do nesoglasja, konflikta, spora. Oba morata biti pripravljena nastalo situacijo razrešiti na miren, strpen, produktiven način, ki lahko pripelje do konkretne, prostovoljne in dogovorno dosežene rešitve. Pri tem jima pomaga tretji, nevtralni vrstnik, ki z različnimi tehnikami, veščinami in znanji učencema/dijakoma v konfliktu pomaga pri razlagi različnih pogledov, izražanju želja in potreb, da bi poiskala najboljšo med možnimi rešitvami. Nevtralni osebi, ki sodeluje v procesu mediacije rečemo mediator. Čeprav vrstniška mediacija temelji na tem, da vrstniki sami razrešujejo medsebojne konflikte, sta še vedno potrebna podpora in nadzor odrasle osebe, v tem primeru koordinatorja. Zanimalo nas je, kako vrstniška mediacija deluje v praksi na izbranih osnovnih šolah ter kako učinkovita je kot strategija reševanja konfliktov med učenci. S pomočjo analize intervjujev smo predstavili pozitivne učinke vrstniške mediacije ter njeno uporabnost in učinkovitost na izbranih osnovnih šolah skozi oči vrstniških mediatorjev. ; Conflicts are a part of our daily routine, necessary and inevitable. Literature states different definitions of conflict. Iršič (2010) regards conflict as a state of contradictory views in a system, in an individual, as well as among people inside a certain community or space, or among groups, which are part of a larger society or work on different fields with cross interests. Despite the hint of negativity, conflict has several beneficial effects. However, the consequences of unsolved conflicts remain negative. Several forms of conflicts are known – mutual or interpersonal conflicts are a basic part of every school and emerge among all attendees. People react differently to conflicts, as well as their solutions. In recent literature three possibilities of conflict solution are mentioned. Cohen (2012) talks about negotiation, mediation and arbitrage. The main focus of our thesis is mediation or peer mediation, described in miscellany Punishment in school (2010) as a process in which at least two pupils, having a conflict, dispute or difference, participate. Both have agreed on solving the situation on a calm, tolerant and productive way, which can lead to a concrete, voluntary and consensus solution. A third, neutral peer, with different techniques, skills and knowledge, helps the pupils in dispute by interpreting different perspectives and expressing wishes or needs, in order to find the best possible solution. A neutral person, involved in the process of mediation is called a mediator. Although peer mediation is based on teenagers solving mutual conflicts on their own, a support of an adult is still needed – in this case a coordinator. Our interest was how peer mediation works in practice on chosen primary schools and how effective it is as a strategy of teenage conflict solving. With interview analysis the positive effects of peer mediation and its applicability and efficacy were presented on chosen primary schools through the perspective of a peer mediator.
Konflikti so posledica ali rezultat različnosti interesov, ciljev, mnenj posameznikov in skupin, pa tudi oviranja za njihovo doseganje. Pomembno je, da njihov izvor in vrste dobro poznamo, saj nam to lahko bistveno pripomore pri ravnanju z njimi in njihovem reševanju. Mobing je nadlegovanje, trpinčenje, ustrahovanje, psihično nasilje na delovnem mestu. O mobingu govorimo, kadar se neprimerno ravnanje na delovnem mestu večkrat in dlje časa ponavlja ter ogroža zdravje in varnost zaposlenih. Vzrokov za nastanek mobinga je veliko, med njimi tudi konflikt. Mobing lahko nastane kot posledica konflikta na delovnem mestu oziroma kot stopnjevan konflikt. Magistrsko delo zadeva področje konfliktov in mobinga na delovnem mestu ter njuno medsebojno povezavo. Razdeljeno je na dva dela, teoretični in empirični del. Prvi del teoretičnega dela je namenjen področju konfliktov. Na začetku poglavja o konfliktih je pojasnjeno, kaj pravzaprav je konflikt, temu sledi predstavitev vzrokov za nastanek konflikta in posamezne vrste konfliktov. Predstavljene so tudi posledice konflikta, njegov proces nastanka, načini ravnanja s konflikti in njihovo razreševanje. Drugi del teoretičnega dela je namenjen področju mobinga. V uvodu tega poglavja je opredeljen pojem mobing, nato so, predstavljeni vzroki za nastanek mobinga, njegove posledice ter vrste in oblike. Predstavljen je tudi proces nastanka mobinga in možni načini za njegovo preprečevanje. V zadnjem delu teoretičnega dela je predstavljena raziskava Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa ter zakonodaja, ki ureja področje mobinga v Sloveniji in Evropski uniji. V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med zaposlenimi v poslovni skupini X. Z raziskavo smo ugotavljali prisotnost, vzroke, posledice konfliktov in mobinga v poslovni skupini X ter njihovo preprečevanje in reševanje. V tem delu magistrskega dela je predstavljena tudi analiza raziskave in preverjanje hipotez. ; Conflicts appear as a consequence or as a result of different interests, goals, opinions between individuals and groups and may also appear when achieving them. It is very important that we know its source and type, because that may essentially help us with dealing and solving it. Mobbing is harassment, torture, intimidation, psychic violence at the workplace. We can talk about mobbing when inappropriate behaviour at the workplace repeats for several times and for longer period of time and threats the health and the safety of employees. Causes for mobbing to emerge are many, among them is also conflict. Mobbing can occur as a consequence of a conflict at the workplace or as an increased conflict. Master's degree concerns an area of conflicts and mobbing at the workplace and their mutual connection. It is divided in to two parts: theoretical and empirical part. The firs section of theoretical part it is meant for the area of conflicts. At the beginning of the chapter about conflicts there is an explanation what a conflict actually is, followed by the presentation of the causes for conflicts to emerge and different types of them. There are also presented the consequences of the conflict, its process of arising and ways to deal and resolve it. The second section of the theoretical part is meant for the area of mobbing. There is a definition of mobbing as the introduction to this chapter, followed by the causes for mobbing to arise, their consequences and different types of it, the same as chapter about conflicts. The process of rising mobbing and possible ways for its prevention is also presented. In the last section of theoretical part is presented the research of Clinical Institution for medicine, traffic and sports and legislation that arranges the area of mobbing in Slovenia and in European Union. In the empirical part of the master's degree is presented the research that was made among the employees in business group X. We were determining presence, causes, conflicts and mobbing consequences in the business group X and how to prevent and solve them. In this part of the master's degree is also presented the analysis of the research and verification of hypotheses.
Spremembe v mednarodni skupnosti po koncu hladne vojne so mednarodne institucije, ki delujejo na področju zagotavljanja miru in varnosti, postavile pred nove izzive, ki so izpostavili pomanjkljivost obstoječh norm, mehanizmov in konceptualnega aparata za naslavljanje novih varnostnih groženj. Mednarodne institucije se težko spopadajo z modernimi varnostnimi grožnjami, med katere spadajo tudi etnični konflikti, hkrati pa je proces prepoznavanja varnostnih groženj kompleksen. Magistrska naloga skozi študijo primera delovanja Varnostnega sveta in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi v ukrajinskem konfliktu preučuje, kako pojmovanje varnosti mednarodnih institucij vpliva na upravljanje (etničnih) konfliktov. Naloga pokaže, da sodobno pojmovanje varnosti presega dojemanje države kot edinega relevatnega referenčnega objekta varnosti in da je varnost intersubjektivna kategorija, ki odpira vprašanje glede procesa prepoznavanja (novih) varnostnih groženj. Posledično pojmovanje varnosti vpliva na diskurz in delovanje akterjev. Na primeru Varnostnega sveta tako vidimo, da se države članice zavedajo pomena vzpostavljene prakse delovanja, ki izhaja iz pojmovanja varnosti dotične institucije, ter njenega vpliva na odločanje v Varnostnem svetu. OVSE pa kljub prepoznavanju kršitev določenih prvin varnosti v praksi te kršitve težko naslavlja. Naloga pokaže tudi, kako specializirano znanje posameznih institucij vpliva na diskurz držav v teh institucijah ter da pojmovanje varnosti v posameznih institucijah ni statično, temveč rezultat nenehnih (re)interpretacij. ; Changes in the international community after the end of the Cold War have led international institutions working in the field of peace and security to face new challenges that have highlighted the disadvantage of existing norms, mechanisms and conceptual apparatus for addressing new security threats. International institutions are struggling to deal with modern security threats, including ethnic conflicts, while the process of identifying security threats is complex. The master's thesis examines how the concept of security of international institutions influences the management of (ethnic) conflicts through a study of the functioning of the Security Council and the Organization for Security and Co-operation in Europe in the Ukrainian conflict. Thesis demonstrates that modern concept surpasses the perception of the state as the only relevant referent object of security and that security is an intersubjective category that raises the issue of the process of identifying (new) security threats. As a consequence the concept of security affects the discourse and the functioning of the actors. In the case of the Security Council, we can see that Member States are aware of the importance of the established practice, which stems from the concept of security of the institution, and its impact on decision-making in the Security Council. Despite the recognition of violations of certain elements of security in practice, the OSCE has difficulty addressing this violation. The thesis also shows how the specialized knowledge of individual institutions influences the discourse of states in these institutions, and that the concept of security in individual institutions is not static, but the result of continuous (re)interpretations.
