Suchergebnisse

Vzgojno-izobraževalne ustanove posedujejo velik potencial za zmanjševanje vpliva manjšinskega stresa na življenja mladih LGBTQ+. V članku se osredotočamo na rezilientnost mladih LGBTQ+ v okviru šolskega okolja. Opravljen sistematiziran integrativni pregled literature je zajel 57 empiričnih in teoretičnih kosov gradiva. Kvalitativna vsebinska analiza kaže, da lahko vzgojno-izobraževalne ustanove za učenke_ce LGBTQ+ predstavljajo pomemben vir skupnostnih procesov rezilientnosti, medtem ko je njihova vloga pri krepitvi individualnih procesov rezilientnosti manjša. Kot pomembna so se izkazala tudi področja, ki niso neposredno vezana na šolsko polje, a je v okviru le-teh za optimalen razvoj mladih LGBTQ+ zaželena zavzetost šolskega strokovnega osebja. Ključni pojmi: mladi LGBTQ+, vzgojno-izobraževalni sistem, rezilientnost, manjšinski stres, spol, spolna usmerjenost, sistematiziran integrativni pregled literature

Članek povzema glavne ugotovitve sistematičnega pregleda literature o
seksualnem delu v Sloveniji, objavljene med letoma 1990 in 2020. Glavni namen
je bil zagotoviti sistematičen pregled ugotovitev predhodnih študij o poklicnih
tveganjih v seksualnem delu ter strategijah in politikah za njihovo zmanjševanje.
Rezultati kažejo, da se seksualne_i delavke_ci srečujejo s specifičnimi poklicnimi
tveganji, povezanimi s stigmo, varnostjo, politikami, zdravjem, poslom, dostopom
do storitev in zasebnim življenjem. Za njihovo zmanjševanje uporabljajo številne
strategije, zlasti je pomembno postavljanje mej strankam. Študije za izboljšanje
delovnih razmer priporočajo spremembo regulacije, informiranje različnih ciljnih
skupin ter vzpostavitev dostopnih in nestigmatizirajočih podpornih in zagovorniških programov za seksualne delavke_ce. Naš pregled poleg tega izpostavlja
potrebo po omogočanju in spodbujanju profesionalizacije seksualnega dela.

Magistrska naloga obravnava in analizira odnose med županom kot najvišjim političnim funkcionarjem in direktorjem občinske uprave kot najvišjim javnim uslužbencem. V prvem delu sta predstavljeni zgodovina lokalne samouprave v Sloveniji in Ustava Republike Slovenije, ki je najvišji splošni pravni akt in lokalni samoupravi posveča svoje poglavje. Načela, ki vodijo lokalno samoupravo in so pomembna za uspešno delovanje in razvoj lokalne samouprave, so načelo avtonomije, načelo subsidiarnosti in načelo regionalizacije. Slovenske občine se vedno bolj vključujejo v skupne občinske uprave za opravljanje posameznih nalog, saj so občinske uprave v manjših občinah kadrovsko nedohranjene. Prav tako se občine vključujejo v združenja občin, saj lahko na ta način bolje zagotavljajo svoj skupni interes na področju lokalne samouprave. Občine med seboj sodelujejo tudi na podlagi sporazumov o pobratenju, ki ima pozitivne učinke na lokalno samoupravo in lokalno okolje, saj gre za stik z mednarodnimi partnerji, izmenjavo izkušenj in pridobitev različnih novih znanj. V nadaljevanju naloge so predstavljene ravni lokalne samouprave v sosednjih državah Republiki Hrvaški in Republiki Avstriji. V drugem, raziskovalnem delu naloge je prikazana primerjava lokalnih skupnosti v dveh izbranih evropskih državah. Na podlagi intervjujev je bila izvedena primerjava odnosov med oblastjo v lokalni samoupravi in politiko. V intervjujih so sodelovali župani in direktorji občinskih uprav manjših slovenskih, hrvaških in avstrijskih občin. V nalogi so predstavljena tudi mnenja županov in direktorjev občinskih uprav o njihovih odnosih v občinah. ; This research work discusses and analyses the relationship between the mayor, as the highest political official and the director of municipal administration as senior civil servant. The first section presents the history of local government in Slovenia and the Constitution of the Republic of Slovenia, which is the highest general legal act and the local government has its own chapter in the Constitution. Principles that lead local government and are important for a successful operation and development of local self-government is the principle of autonomy, the principle of subsidiarity and the principle of regionalization. Slovenian municipalities are increasingly involved in Joint Municipal Administration to perform specific tasks, as the municipal administration in small municipalities are understaffed. In addition, the municipalities integrate themselves in the Association of Municipalities to ensure their common interests better in the field of local self-government. Municipalities cooperate with each other based on agreements of town, which has a positive impact on local government and the local environment, because of the contact with international partners, exchange of experience and the acquisition of various new skills. In the following part of the work levels of local government in the neighbouring countries, the Republic of Croatia and the Republic of Austria are presented. The second part of the research work, a comparison of local communities in the two selected European countries, is presented. A comparison was made about relations between the authorities and the local government policy based on interviews. In the interviews, the mayors and directors of municipal administrations of small Slovenian, Croatian and Austrian municipalities participated. The thesis also shows the opinions of mayors and the directors of municipal administrations of their relations in the municipalities.