V Ukrajini so se leta 2014 po seriji različnih notranjih političnih kriz na vzhodu države, v regiji Donbas, pojavila separatistična gibanja, katerih pripadniki so za regiji Doneck in Lugansk zahtevali odcepitev od države. Začetnim protestom je sledil konflikt, ki ga že od vsega začetka zaznamuje prepletanje delovanja različnih vpletenih strani: upornikov na eni in ukrajinske oblasti na drugi strani, kot tudi mednarodne skupnosti. Na eni strani sta Evropska unija in NATO, ki si zadnji dve desetletji na različne načine prizadevajo za integracijo vzhodnoevropskih držav. Na drugi strani je Ruska federacija, ki je še vedno izrazito povezana z republikami nekdanje Sovjetske zveze in nanje tudi močno vpliva. Širjenje vplivov iz EU in ZDA oziroma zahoda na splošno v teh državah domnevno ogroža ruske interese in interese proruske struje v Ukrajini. Magistrsko delo prikazuje zgodovinski razvoj Ukrajine in zapletene družbene, gospodarske in politične razmere, prisotne v državi, ki pripomorejo k razumevanju razvoja in poteka konflikta. Temu sledita analiza medijskega poročanja in vloge medijev v razvoju konflikta in političnogeografska analiza konflikta ter njegov vpliv na širše dogajanje in odnose v Evropi in svetu ; After a series of various internal political crises in eastern Ukraine in 2014, separatist movements appeared in the Donbas region, demanding secession of the Donetsk and Luhansk regions. The initial protests were followed by a conflict marked throughout by the intertwining actions of the various parties involved: the rebels, the Ukrainian authorities as well as the international community. On the one hand, there is the European Union and NATO, striving for the integration of Eastern European countries over the last two decades. On the other hand, there is the Russian Federation, still strongly connected with the republics of the former Soviet Union and exerting a strong influence on them. Supposedly, the growing influences of the EU, the US and the West in general in these countries pose a threat to the Russian interests and the interests of the pro-Russian movement in Ukraine. This master's thesis presents the historical development of Ukraine and its complex social, economic and political conditions, shedding light on the development and course of the conflict in the country. It then provides an analysis of the role of the media in the development of the conflict, as well as a political geographic analysis of the conflict and its impact on the events and relations on European and global level.
Pogajanja so v življenju ljudi prisotna vsakodnevno, saj med seboj neprestano komuniciramo in izmenjujemo informacije. V sam proces pogajanj sta vključena vsaj dva udeleženca, ki lahko imata povsem različne ali pa skupne interese. Namen pogajanj je usklajevanje interesov za doseganje končnega sporazuma, ki naj bi bil koristen za obe strani. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na medkulturna poslovna pogajanja, natančneje na poslovna pogajanja z ruskimi partnerji. V prvem delu naloge sem opredelila teoretični koncept pogajanj, nadaljevala z opredelitvijo poslovnih pogajanj na medkulturni ravni in se nato še natančneje osredotočila na specifični ruski pogajalski slog. Pri pogajanjih s tujimi poslovnimi partnerji velja biti pozoren na številne dejavnike, ki vplivajo na sam izid pogajanj. Potrebno je dobro poznavanje kulture države iz katere prihaja partner, prav tako je zelo priporočljivo vsaj temeljno poznavanje njihov običajev in jezika. V raziskovalnem delu naloge sem povzela izkušnje zaposlenih v izbranem podjetju, ki so se v preteklosti že pogajali z ruskimi poslovnimi partnerji. Za pridobivanje potrebnih informacij sem z zaposlenimi izvedla globinski intervju, ki bo obsegal 15 vprašanj. Na podlagi pridobljenih informacij sem oblikovala smernice za vse poslovneže, ki sodelujejo ali imajo v prihodnosti namen sodelovati z ruskimi poslovnimi partnerji. V sklepnem delu naloge sem povzela glavne ugotovitve in ugotovila, da k uspešnim pogajanjem z ruskimi poslovnimi partnerji v največji meri pripomore dobro poznavanje ruske kulture in njihovih običajev ter vzpostavitev pristnih odnosov, ki temeljijo na osebnem poznanstvu. Prav tako sem ugotovila, da se ruski pogajalski slog močno razlikuje od evropskega. ; Negotiations are present in people's lives every day as each other constantly communicate and exchange information. Negotiation is a process, which includes at least two parties, which may have a completely different or common interests. The purpose of negotiating is to coordinate the interests of achieving a final agreement, which should be beneficial for both sides. In the theoretical part I mainly focused on cross-cultural business negotiations, specifically on business negotiations with Russian partners. In the first part I defined the theoretical concept of negotiations continued with the definition of business negotiations on an intercultural level and then more specifically focused on specific Russian negotiating style. When negotiating with foreign business partners we have to pay attention to a number of factors that affect the outcome of the negotiations. It is very necessary to have a good knowledge about the culture of the country where the business partner comes from and it is also strongly recommended to have a basic knowledge of their customs and language. In the research part of the thesis I summarized the experience of employees in selected company, which negotiated with Russian business partners in the past. In order to get the necessary information from the employees I conducted in-depth interview, which consist of 15 questions. On the base of provided information I made guidance for all businessmen who are or are attempted to collaborate with Russian business partners in future. In the final part of the thesis I summarized the main findings and came to the conclusion that if yu want to be successful in negotiations with Russian business partners, you must have a good knowledge about Russian culture and their traditions. I also found that the Russian negotiating style very different from the European.
Magistrsko delo obravnava problematiko poslovnih pogajanj v podjetju Metal Ravne, d.o.o., natančneje pogajanja med domačimi in ruskimi poslovnimi partnerji. Pogajanja so pomembna sestavina poslovnega delovanja in posebna dejavnost menedžerjev v organizacijah. So večsmeren proces sporazumevanja za usklajevanje interesov, v katerem več udeležencev vpliva medsebojno pri nastajanju skupnih odločitev. Dobra pogajanja morajo usklajevati interese in hkrati obvladovati nasprotja med udeleženci organizacije, ki so lahko notranji ali zunanji. Nasprotja v pogajanjih so gonilo napredka, usklajeni interesi kot rezultat pogajanj pa pogoj za uspešnost organizacije. Nasprotno pa se neusklajeni interesi lahko izrodijo v škodljive spore, ki nikomur ne koristijo. Dober pogajalec se ne rodi, ampak so dosego stopnje dobrega pogajalca potrebne večletne izkušnje. Izkušenost pa posledično prinese tudi izkušnje v načinu priprave za pogajanje, načinu komuniciranja in v pripravi strategije. Vse to je potrebno, saj zaradi vedno večjega odpiranja tujim trgom in povezovanja držav, poslovna pogajanja potekajo med pogajalci iz različnih kulturnih okolij, s specifičnim sistemom vrednot in pričakovanj. Te razlike v stališčih, prepričanju in percepciji so skupaj z mnogimi drugimi značilnostmi kulture temeljnega pomena za dobra mednarodna pogajanja in imajo velik vpliv na sam potek pogajanj. Poznavanje kulture nasprotne strani pomeni določeno prednost v pogajanjih, saj se z dobro pripravo na sama pogajanja skrajša čas pogajanj in hkrati pripomore k sklenitvi sporazuma, ki je za obe pogajalski strani najbolj zaželjen. Priprave na pogajanja s tujimi poslovnimi partnerji igrajo pomembno vlogo, kajti pri sami pripravi pogajanj izkušen pogajalec dobro spozna kulturo pogajalskega partnerja, strategijo pozna, stil, nebesedno komunikacijo in ostale dejavnike, ki vplivajo na potek in rezultat pogajanj. Neizkušeni pogajalci pogosto delajo omenjene napake, popolnoma ignorirajo kulturne razlike nasprotne strani itn. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru pokazati, kakšne so razlike med slovenskimi in ruskimi pogajalci, kakšna je razlika v pogajalskem stilu in slogu, pogajalski strategiji, poslovnih običajih in poslovnem bontonu. Leta 2007 je namreč rusko podjetje KOKS postalo večinski lastnik Metala Ravne kot tudi večinski lastnik Slovenske industrije jekla. Kot večinski lastniki podjetja Metal Rusi odločajo o vlaganju v investicije. In prav to področje je temeljno pri pogajalski dejavnosti podjetja. Ob obravnavi problematike v podjetju Metal smo ugotovili, da so pogajanja podjetja Metal z ruskimi partnerji še v povojih. ; Master's thesis deals with the issue of business negotiations in the company Metal Ravne, d.o.o., concentrating on negotiations between the Slovenian and Russian business partners. Negotiations are an important element of business activity and a specific activity of managers in organisations. They are a multi-way process of communication for a coordination of different interests, in which several participants interact in the formation of joint decisions. Successful negotiations coordinate interests and manage conflicts between participants, which may be internal or external. Conflicts in negotiations are the driving power of progress while adjusted interests as a result of negotiations are the precondition for a successful organisation. On the other side, unadjusted interests may deteriorate into detrimental misunderstandings and disputes which is of no use to anyone. A negotiator is not born. It takes many years of experience to develop the skills necessary to become a successful negotiator. This eventually also brings experience in the way how we prepare ourseself best for negotiations, in the way how we communicate and how we prepare our strategy. All this is necessary as - due to an increasing opening of foreign markets and bonding among countries - business negotiations run between negotiatiors from a different cultural background, each with a specific system of values and expectations. These differences in attitudes, beliefs and perceptions, along with many other characteristics of culture, are essential for successful international negotiations and they have a major influence on the negotiation process itself. Knowing the culture of the opposite negotiating partner represents a certain advantage since good preparations for the negotiation itself reduce the time of negotiations, simultaneously contributing to the conclusion of the agreement most desired by both negotiating partners. Preparations for negotiations with foreign business partners play an important role since – already before negotiations - an experienced negotiator learns the culture of the opposite negotiating partner, his strategy, style, non-verbal communication and other factors which have influence on the course and on the outcome of negotiations. Inexperienced negotiators often make mistakes, completely ignoring cultural differences of the opposite partner and similar. This Master's thesis concentrates on revealing differences between the Slovenian and Russian negotiators, on differences in their negotiation style, strategies, business practices and business etiquette. In 2007, the Russian company KOKS became the majority owner of Metal Ravne, d.o.o. and also the majority owner of the Slovenian Steel Group, d.d. In this capacity, the Russians now make decisions on investments. And this is exactly the area which is essential in the negotiatiation business of the company. When analysing this issue in the company Metal Ravne, d.o.o., it was established that negotiations between Metal Ravne, d.o.o. and the Russian partners are still in the early stages of development
Sodba ESČP mora biti ustrezno implementirana na nacionalni ravni, zato bodo uporabljeni nadzorstveni mehanizmi Sveta Evrope. Ko ESČP izda zoper državo obsodilno sodbo, je posredovana Odboru ministrov, ki mu je na podlagi EKČP zaupana naloga nadzora nad izvršitvijo dokončne sodbe. Odbor ministrov ugotavlja v običajnem ali v razširjenem postopku, ali je država sprejela vse potrebne ukrepe za izvršitev naloženih obveznosti iz pravnomočne sodbe. Če je država izpolnila vse obveznosti iz sodbe, Odbor ministrov sprejme resolucijo, s katero konča nadzor. Združeno kraljestvo in Rusija sta državi, ki v zadnjih letih močno kljubujeta avtoriteti ESČP in zavračata izvršitev nekaterih sodb tega sodišča. V Rusiji so sprejeli sporni Zvezni ustavni zakon z dne 14. 12. 2015 št. 7-FKZ, ki je omogočil Ustavnemu sodišču Ruske federacije, da presoja skladnost sodb ESČP z Ustavo Ruske federacije. V primeru ugotovitve neskladnosti lahko Ustavno sodišče prepreči izvršitev sodbe ESČP. V Združenem kraljestvu že več let kljubujejo sodbi v zadevi Hirst proti ZK, tako da zavlačujejo s sprejemom zakonodajnih sprememb, ki jih je zahtevalo ESČP. Neizvrševanje sodb ima v obeh državah skupno točko – obe sta namreč ogrozili učinkovitost izvrševanja sodb ESČP ravno zaradi volilne pravice zapornikov. Kljubovanje ESČP je v Združenem kraljestvu ostalo na politični ravni, medtem ko je šla Rusija po drugačni poti, saj je sprejela zakonodajne spremembe prav z namenom, da ne bo izvrševala protiustavnih sodb ESČP. V Rusiji ne gre samo za razpravo o razmerju med strasbourškim sodiščem in domačimi sodišči tako kot v Združenem kraljestvu, ampak za kljubovanje države odločitvam v celoti, kar je zaskrbljujoče. Če hočejo ohraniti učinkovit sistem varstva človekovih pravic, si morajo Svet Evrope in njegove članice odločneje prizadevati za dosledno uresničevanje sodb ESČP. ; A judgment of the European Court of Human Rights (abbreviated as ECtHR) must be properly implemented on a national level. For that reason, supervisory mechanisms of the Council of Europe will be used. When the ECtHR delivers a judgment against a state, it is passed on to the Committee of Ministers, which is entrusted with a task of supervising enforcement of a final judgment. The Committee of Ministers finds whether the State has taken all necessary measures to comply with obligations imposed by a final judgment. If the State has fulfilled all obligations, the Committee of Ministers shall adopt a final resolution. The UK and Russia are countries that have strongly defined authority of the ECtHR in the recent years. In several occasions, both states refused to enforce judgments. In Russia, they adopted controversial Federal Constitutional Law of 14 December 2015 no. 7-FKZ that has enabled the Constitutional Court to assess compliance of judgments of the ECtHR with the Constitution of the Russian Federation. If the Constitutional Court finds that a judgment of the ECtHR is not in compliance with the Constitution of the Russian Federation, it may prevent execution of a judgment. For many years, the UK has defied execution of a judgment in the case of Hirst v. the UK by delaying adoption of legislative changes that were required by the ECtHR. Failure to enforce judgments is a common point in both countries. In the UK, resentment against the ECtHR remains at political level. While in Russia, they implemented legislative changes with clear intention not to implement unconstitutional judgments of the ECtHR. If we want an effective system of human rights protection, we must continue to strive toward consistent implementation of judgments of the ECtHR.
V magistrskem delu smo obravnavali razsežnosti fenomena korupcije z vidika njegovih vplivov na različne ravni gospodarstva in možnosti, ki so podjetjem v okviru mednarodnega poslovanja na voljo za zaščito pred tem fenomenom. Zavedati se namreč moramo, da korupcija predstavlja negativen fenomen, katerega navidezne koristi občutijo le posamezniki ali peščica posameznikov, njegove posledice, ki se odražajo prek vpliva na ostale udeležence gospodarskih procesov in na celotne gospodarske sisteme, pa občutijo vsi ostali. Zaradi omenjenih dejavnikov je pomembno, da se zavedamo razsežnosti posledic, ki jih ta pojav povzroča, in se jih skušamo čim bolj izogniti, kar pa zahteva, da poznamo različne vidike tega pojava, katere smo obravnavali v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo zato z vidika različnih avtorjev, predpisov in zakonov držav ter mednarodnih institucij opredelili sam pojem korupcije in opredelili razlike med posameznimi definicijami. Temu je sledila opredelitev indikatorjev prisotnosti korupcije, njenih pojavnih oblik, vzvodov za njen nastanek, oblik, v katerih se korupcija pojavlja, in sektorjev ter panog, ki so temu fenomenu najbolj izpostavljeni z vidika posledic korupcije. Poznavanje spremenljivk, ki smo jih obravnavali v prvem delu magistrskega dela, predstavlja pomemben dejavnik, ki gospodarskim in drugim subjektom omogoči, da se z omenjenim fenomenom soočijo. V drugem delu magistrskega dela smo zato opredelili mehanizme in instrumente, ki naj bi podjetjem, državam in tudi posameznikom omogočili boljše poznavanje razsežnosti tega fenomena, ter hkrati omejili njegovo nastajanje, zmanjšali njegovo prisotnost ter podjetjem omogočili, da se pred obravnavanim fenomenom zaščitijo tudi sama. Ker se med državami pojavljajo razlike tako v stopnji prisotnosti korupcije kot tudi vzvodov, ki vplivajo na nastanek tega pojava, pa tudi instrumentov, ki so posameznim državam in subjektom znotraj njih na voljo za obrambo pred fenomenom korupcije, je v tretjem delu sledil prikaz omenjenih spremenljivk in stanja na področju štirih držav. Ob tem smo namenoma izbrali države, ki so jih v preteklosti zaznamovale politične, družbene in ekonomske spremembe ter so opredeljene z različnimi stopnjami korupcije. Za zaključek smo v četrtem delu obravnavali še stanje v slovenskih podjetjih glede njihovega odnosa do samega pojava korupcije in delo sklenili z analizo izkušenj slovenskih podjetij na tržiščih prej obravnavanih držav. ; In der Magisterarbeit haben wir verschiedene Dimensionen des Phänomens Korruption aus der Sicht seines Einflusses auf verschiedene Ebenen der Wirtschaft und der Möglichkeiten, die den Firmen in Rahmen des internationalen Handels zum Schutz vor Korruption zur Verfügung stehen dargestellt. Es muss uns nämlich bewusst sein, dass die Korruption ein negatives Phänomen darstellt, wessen scheinbare Vorteile nur einzelne Personen oder wenige Auserwählte fühlen. Seine Folgen die durch dem Einfluss auf andere Teilnahemer in der Wirtschaft übertragen werden fühlen aber alle anderen betroffenen Personen. Wegen der erwähnten Faktoren ist es wichtig, dass wir uns über die Konsequenzen der Korruption bewusst sind um sie so gut wie möglich vermeiden zu können, was aber auch Kenntnis über verschiedene Sichtweisen des Phänomens erfordert, welche wir in der Magisterarbeit bearbeitet haben. Deswegen haben wir im ersten Teil der Magisterarbeit das Phänomen Korruption aus der Sicht verschiedener Autoren, Vorschriften, Gesetze und internationaler Organisationen definiert und die Unterschiede zwischen den Definitionen dargestellt. Dem folgte dann die Definition der Indikatoren die auf die Anwesenheit der Korruption anzeigen, die Definition verschiedener Erscheinungsformen der Korruption, die Definition irrer Quellen, die Definition der Sektoren und Branchen die dem Phänomen besonders ausgesetzt sind und die Definition der Konsequenzen der Korruption. Die Kenntnis über verschiedene Variablen, der Korruption mit denen wir uns im ersten Teil der Arbeit befasst haben ist ein wichtiger Faktor, der denn Subjekten in der Wirtschaft und auch anderen die Bekämpfung des Phänomens ermöglicht. Im zweiten teil der Arbeit haben wir deshalb die Mechanismen und andere Instrumente die den Firmen, Ländern und einzelnen Personen bessere Kenntnis über die Auswirkungen der Korruption ermöglichen, den Subjekten helfen die Zahl der neu erschienenen und der vorhandenen Fälle zu verringern, und den Firmen Möglichkeiten des Selbstschützes zur Verfugung stellen dargestellt. Weil zwischen verschiedenen Ländern sowohl Unterschiede in dem Umfang der vorhandenen Korruption, sowohl auch Unterscheide in Gründen für ihre Erstehung und den Möglichkeiten die einzelnen Ländern und Subjekten innerhalb dieser Länder zum Schutz vor dem Phänomen zur Verfugung stehen bestehen folgte im dritten Teil die Darstellung der vorher aufgezählten Variablen an Beispielen von vier Ländern. Dabei haben wir uns vorsätzlich Länder ausgesucht die in der Vergangenheit von politischen, gesellschaftlichen und ökonomischen Veränderungen gezeichnet wurden und außerdem mit unterschiedlichen Stufen der Korruption gezeichnet sind. Im vierten Teil haben wir uns dann mit der Haltung von Slowenischen Firmen zu dem Problem Korruption befasst. Die Arbeit haben wir dann mit der Analyse der Erfahrungen Slowenischer Firmen auf den vorher erwähnten Märkten beendet.
Ekonomski interesi treh ključnih velikih sil, Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske, ki se uveljavljajo oziroma uresničujejo skozi njihove konkretne politike in dejanja, imajo pomemben, če že ne velik vpliv na varnost in politične razmere drugih držav. Ker so ekonomski interesi ključni za katerokoli državo, so medsebojna dinamika, prepletanje in vplivanje teh interesov izrednega pomena za razumevanje trenutnih razmer v mednarodnih odnosih. Analiza primarnih in sekundarnih virov, predvsem pa poglobljeni intervjuji s strokovnjaki nakazujejo, da se politične in varnostne posledice ekonomskih interesov velikih sil največkrat manifestirajo na regionalni ravni. Izjema pri tem so ZDA, ki za doseganje svojih ekonomskih interesov politično in varnostno spreminjajo razmere na globalni ravni. Pri tem so najbolj osredotočene na širitev neoliberalnih ekonomskih praks in zagotovitev energetske varnosti, ki velikokrat poteka s pomočjo znatne uporabe vojaške moči. Rusija, po drugi strani, je trenutno še osredotočena na svojo vlogo energetskega velikana, pri čimer najbolj konkretno vpliva na države iz bližnje soseščine, tudi preko političnih pritiskov in industrijskih sabotaž. Analiza trendov sicer kaže, da bo cilj ekonomske diverzifikacije postajal še pomembnejši v prihodnosti. V osnovi ta zaključek pomeni, da bo Rusija skušala zmanjšati svojo odvisnost od izvoza energentov in na tak način zagotoviti večjo ekonomsko, kot tudi politično in varnostno stabilnost države. Ključna karakteristika ekonomske politike Kitajske je usmeritev v zagotavljanje energetskih virov za rastoče gospodarstvo. V ta namen se poslužuje multisektorske politike, ki je najbolj jasno vidna v Afriki. Ta poseben, quid pro quo pristop se kaže v velikih infrastrukturnih investicijah na strani Kitajske, v zameno za zagotovitve izvoza energentov iz določenih afriških držav. Analiza vse treh držav jasno kaže, da ekonomski interesi vidno vplivajo na odnose med državami v mednarodni skupnosti in usodno določajo dinamiko in ravnovesje sil. ; Economic interests of great powers, specifically United States of America, Russia and China, and the process of attaining these interests through the set of concrete policies and actions has considerable, if not predominantly important effects on political and security situation of other countries. Since economic interests are of pivotal importance for any state, the recognition and understanding of intertwined dynamics and cross-section of these interests is essential for establishing an accurate perception of the current situation in contemporary international relations. Analysis of primary and secondary resources, and especially the in- depth interviews with experts revealed that the majority of political and security implications of the process of attaining economic interests have been manifesting on the regional level. An exception to this rule is the United States, which is affecting political and security characteristics around the globe. In doing so, it is mostly concentrated on continuous expansion of neoliberalism, as well as ensuring energy security, often through utilization of military power. Meanwhile, Russia is currently still focused on its role as an energy giant, and has the ability to strongly influence the countries in its near vicinity through considerate political pressures and industrial sabotage. Many trends within the country and its internal policies seem to suggest that this is likely to change in the near future, and the goal of economic diverzification will become even more important. Essentially, this means that Russia will attempt to reduce its dependence on energy exports, and thus ensure far greater economic, but also political and security stability of the country. Finally, we analyzed China. The key characteristic of its economic policy is focus on ensuring energy resources for its growing economy. In order to succeed, China has been utilizing a multisectoral approach, most clearly visible in Africa. These quid pro quo deals were realized through large infrastrucral investment on the Chinese side, and accompanying insurance of energy exports on the side of the African countries. The analysis of all three states draws the conclusion that economic interests are thus visibly affecting the nature of the intra- state relationships in the international community, and faithfully account for the ultimate dynamics and balance of world powers.