Suchergebnisse
Filter
Odgovornost zaščititi v primeru pandemije COVID-19 ; Responsibility to protect in the case of COVID-19 pandemic
Odgovornost zaščititi (R2P) je bila sprejeta kot odziv na humanitarne katastrofe ob prelomu tisočletja, ko države niso zaščitile svojega prebivalstva pred grozodejstvi. Čeprav formalno ne gre za pravno normo, vsebinsko odraža obstoječe mednarodnopravne obveznosti držav, ki vključujejo preprečevanje hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in genocida. (Ne)spopadanje s pandemijo per se ne sodi v okvir R2P, vendar to ne pomeni, da zanjo ni izjemnega pomena. Izbruh pandemije COVID-19 je mednarodno skupnost postavil pred resen izziv. Poleg zdravstvene je prinesla še ekonomsko in socialno krizo, kar predstavlja resen dejavnik tveganja za pojav ali pospešitev grozodejstev, ki jih morajo države skladno z R2P preprečevati. K dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti, ki bi omogočila dostavo humanitarne pomoči najbolj ranljivim in uspešnejšo zajezitev pandemije, pa jih niso prepričali niti pozivi generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov niti Generalne skupščine, Varnostnega sveta ali Sveta za človekove pravice, kar je posledično že tako marsikje težke življenjske razmere prebivalstva le še poslabšalo. Glede na takšno ravnanje držav se postavlja vprašanje, ali bi lahko neustrezno spopadanje s pandemijo rezultiralo celo v hudodelstvu zoper človečnost ali v kontekstu oboroženega spopada v vojnem hudodelstvu. Magistrsko diplomsko delo se tako osredotoča na vprašanja kako, če sploh, se spremeni odgovornost držav v času pandemije, kakšen vpliv ima slednja na R2P, ali je pandemijo mogoče nasloviti v okviru R2P ali pa bi le-to pomenilo izkrivljanje doseženega konsenza iz l. 2005. ; The Responsibility to Protect (R2P) was adopted in response to the humanitarian catastrophes at the turn of the millennium, as States did not protect their populations from atrocities. Although not formally a legal norm, its content reflects the international legal obligations of States, which include the prevention of crimes against humanity, war crimes and genocide. Addressing the pandemic itself does not fall within the scope of R2P, however it is of extreme importance for it. The outbreak of the COVID-19 pandemic presents a serious challenge to the international community, as it not only presents health but also an economic and social crisis, which is a serious risk factor for the occurrence or acceleration of atrocities that States must prevent according to the R2P. However, neither the calls of the Secretary-General of the United Nations nor the General Assembly, the Security Council or the Human Rights Council, convinced them of longer-term ceasefires, which would enable delivery of humanitarian aid to the most vulnerable population and a more successful containment of a pandemic. Consequently, already difficult living conditions of the population have only worsened. Given the States' conduct, the question arises whether inappropriate responses to the pandemic could result in a crime against humanity or in the context of armed conflict in a war crime. The master's thesis thus focuses on how, if at all, the responsibility of the States changes during a pandemic, what impact it has on the R2P, whether the pandemic can be addressed under R2P, or the latter would only distort the 2005 reached consensus.
BASE
Poslovna pogajanja s skandinavskimi partnerji ; Business Negotiations with Scandinavian Partners
In: Maribor
Predmet raziskave so poslovna pogajanja s skandinavskimi partnerji. Predstavili smo faze procesa poslovnih pogajanj, pogajalske pristope, v smislu strategije, tehnik in taktik pogajanj, predstavili tudi kulturo, kot pomemben dejavnik uspešnosti pogajanj ter podrobneje predstavili vse štiri skandinavske države. Študija je nastala v okviru raziskave poslovnih pogajanj s skandinavskimi partnerji v srednje velikem slovenskem podjetju X, ki uspešno posluje na mednarodnih trgih, tudi na skandinavskih. Z rezultati smo poudarili pomembnost procesa priprav na poslovna pogajanja, ki predstavljajo 90% uspeha na pogajanjih ter poznavanje in razumevanje kulturnih razlik v poslovnem svetu. Nepoznavanje navad in običajev tujih poslovnih partnerjev lahko povzroči nesporazume, nelagodje, napačno usmerjenost in napačno interpretacijo sporočil, ki negativno vplivajo na rezultate pogajanj. Kultura posameznikov pa vpliva tudi na pogajalski slog oziroma način, kako se mednarodni pogajalci iz različni okolij obnašajo med pogajanji. Skandinavski slog pogajanj ne izstopa premočno, a ima vseeno posebnosti, katerih poznavanje pri pogajanjih prinese veliko prednost. ; The subject of the survey is business negotiations with Scandinavian partners. We presented phases of the process of business negotiations, negotiation approaches, in terms of strategy, techniques and tactics, culture as an important factor for negotiations success and all four Scandinavian countries. The study is based on analysis of business negotiations with Scandinavian partners in the medium-sized Slovenian company X, working internationally, with significant share on Scandinavian market. The results of survey highlighted the importance of preparation for business negotiations, presenting 90% of the success in the negotiations, as well as the knowledge and understanding of cultural differences in the business world. Ignoring habits and customs of foreign business partners can lead to misunderstandings, discomfort, misconception and misinterpretation of messages, which can have a negative impact on the results of the negotiations. The culture of individuals also influences the negotiating style or the way in which international negotiators from different environments behave during the negotiation process. The Scandinavian style of negotiation does not stand out too much, but it still has some special features and recognition of those, can bring great advantage.
BASE
POSLOVNA POGAJANJA Z RUSKIMI PARTNERJI ; Business negotiations with Russian partners
In: Maribor
Magistrsko delo obravnava problematiko poslovnih pogajanj v podjetju Metal Ravne, d.o.o., natančneje pogajanja med domačimi in ruskimi poslovnimi partnerji. Pogajanja so pomembna sestavina poslovnega delovanja in posebna dejavnost menedžerjev v organizacijah. So večsmeren proces sporazumevanja za usklajevanje interesov, v katerem več udeležencev vpliva medsebojno pri nastajanju skupnih odločitev. Dobra pogajanja morajo usklajevati interese in hkrati obvladovati nasprotja med udeleženci organizacije, ki so lahko notranji ali zunanji. Nasprotja v pogajanjih so gonilo napredka, usklajeni interesi kot rezultat pogajanj pa pogoj za uspešnost organizacije. Nasprotno pa se neusklajeni interesi lahko izrodijo v škodljive spore, ki nikomur ne koristijo. Dober pogajalec se ne rodi, ampak so dosego stopnje dobrega pogajalca potrebne večletne izkušnje. Izkušenost pa posledično prinese tudi izkušnje v načinu priprave za pogajanje, načinu komuniciranja in v pripravi strategije. Vse to je potrebno, saj zaradi vedno večjega odpiranja tujim trgom in povezovanja držav, poslovna pogajanja potekajo med pogajalci iz različnih kulturnih okolij, s specifičnim sistemom vrednot in pričakovanj. Te razlike v stališčih, prepričanju in percepciji so skupaj z mnogimi drugimi značilnostmi kulture temeljnega pomena za dobra mednarodna pogajanja in imajo velik vpliv na sam potek pogajanj. Poznavanje kulture nasprotne strani pomeni določeno prednost v pogajanjih, saj se z dobro pripravo na sama pogajanja skrajša čas pogajanj in hkrati pripomore k sklenitvi sporazuma, ki je za obe pogajalski strani najbolj zaželjen. Priprave na pogajanja s tujimi poslovnimi partnerji igrajo pomembno vlogo, kajti pri sami pripravi pogajanj izkušen pogajalec dobro spozna kulturo pogajalskega partnerja, strategijo pozna, stil, nebesedno komunikacijo in ostale dejavnike, ki vplivajo na potek in rezultat pogajanj. Neizkušeni pogajalci pogosto delajo omenjene napake, popolnoma ignorirajo kulturne razlike nasprotne strani itn. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru pokazati, kakšne so razlike med slovenskimi in ruskimi pogajalci, kakšna je razlika v pogajalskem stilu in slogu, pogajalski strategiji, poslovnih običajih in poslovnem bontonu. Leta 2007 je namreč rusko podjetje KOKS postalo večinski lastnik Metala Ravne kot tudi večinski lastnik Slovenske industrije jekla. Kot večinski lastniki podjetja Metal Rusi odločajo o vlaganju v investicije. In prav to področje je temeljno pri pogajalski dejavnosti podjetja. Ob obravnavi problematike v podjetju Metal smo ugotovili, da so pogajanja podjetja Metal z ruskimi partnerji še v povojih. ; Master's thesis deals with the issue of business negotiations in the company Metal Ravne, d.o.o., concentrating on negotiations between the Slovenian and Russian business partners. Negotiations are an important element of business activity and a specific activity of managers in organisations. They are a multi-way process of communication for a coordination of different interests, in which several participants interact in the formation of joint decisions. Successful negotiations coordinate interests and manage conflicts between participants, which may be internal or external. Conflicts in negotiations are the driving power of progress while adjusted interests as a result of negotiations are the precondition for a successful organisation. On the other side, unadjusted interests may deteriorate into detrimental misunderstandings and disputes which is of no use to anyone. A negotiator is not born. It takes many years of experience to develop the skills necessary to become a successful negotiator. This eventually also brings experience in the way how we prepare ourseself best for negotiations, in the way how we communicate and how we prepare our strategy. All this is necessary as - due to an increasing opening of foreign markets and bonding among countries - business negotiations run between negotiatiors from a different cultural background, each with a specific system of values and expectations. These differences in attitudes, beliefs and perceptions, along with many other characteristics of culture, are essential for successful international negotiations and they have a major influence on the negotiation process itself. Knowing the culture of the opposite negotiating partner represents a certain advantage since good preparations for the negotiation itself reduce the time of negotiations, simultaneously contributing to the conclusion of the agreement most desired by both negotiating partners. Preparations for negotiations with foreign business partners play an important role since – already before negotiations - an experienced negotiator learns the culture of the opposite negotiating partner, his strategy, style, non-verbal communication and other factors which have influence on the course and on the outcome of negotiations. Inexperienced negotiators often make mistakes, completely ignoring cultural differences of the opposite partner and similar. This Master's thesis concentrates on revealing differences between the Slovenian and Russian negotiators, on differences in their negotiation style, strategies, business practices and business etiquette. In 2007, the Russian company KOKS became the majority owner of Metal Ravne, d.o.o. and also the majority owner of the Slovenian Steel Group, d.d. In this capacity, the Russians now make decisions on investments. And this is exactly the area which is essential in the negotiatiation business of the company. When analysing this issue in the company Metal Ravne, d.o.o., it was established that negotiations between Metal Ravne, d.o.o. and the Russian partners are still in the early stages of development
BASE
ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI POSLOVNIH POGAJANJ Z RUSIJO ; CHARACTERISTICS AND PARTICULARITIES OF BUSINESS NEGOTIATIONS WITH RUSSIA
In: Maribor
Pogajanja so v življenju ljudi prisotna vsakodnevno, saj med seboj neprestano komuniciramo in izmenjujemo informacije. V sam proces pogajanj sta vključena vsaj dva udeleženca, ki lahko imata povsem različne ali pa skupne interese. Namen pogajanj je usklajevanje interesov za doseganje končnega sporazuma, ki naj bi bil koristen za obe strani. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na medkulturna poslovna pogajanja, natančneje na poslovna pogajanja z ruskimi partnerji. V prvem delu naloge sem opredelila teoretični koncept pogajanj, nadaljevala z opredelitvijo poslovnih pogajanj na medkulturni ravni in se nato še natančneje osredotočila na specifični ruski pogajalski slog. Pri pogajanjih s tujimi poslovnimi partnerji velja biti pozoren na številne dejavnike, ki vplivajo na sam izid pogajanj. Potrebno je dobro poznavanje kulture države iz katere prihaja partner, prav tako je zelo priporočljivo vsaj temeljno poznavanje njihov običajev in jezika. V raziskovalnem delu naloge sem povzela izkušnje zaposlenih v izbranem podjetju, ki so se v preteklosti že pogajali z ruskimi poslovnimi partnerji. Za pridobivanje potrebnih informacij sem z zaposlenimi izvedla globinski intervju, ki bo obsegal 15 vprašanj. Na podlagi pridobljenih informacij sem oblikovala smernice za vse poslovneže, ki sodelujejo ali imajo v prihodnosti namen sodelovati z ruskimi poslovnimi partnerji. V sklepnem delu naloge sem povzela glavne ugotovitve in ugotovila, da k uspešnim pogajanjem z ruskimi poslovnimi partnerji v največji meri pripomore dobro poznavanje ruske kulture in njihovih običajev ter vzpostavitev pristnih odnosov, ki temeljijo na osebnem poznanstvu. Prav tako sem ugotovila, da se ruski pogajalski slog močno razlikuje od evropskega. ; Negotiations are present in people's lives every day as each other constantly communicate and exchange information. Negotiation is a process, which includes at least two parties, which may have a completely different or common interests. The purpose of negotiating is to coordinate the interests of achieving a final agreement, which should be beneficial for both sides. In the theoretical part I mainly focused on cross-cultural business negotiations, specifically on business negotiations with Russian partners. In the first part I defined the theoretical concept of negotiations continued with the definition of business negotiations on an intercultural level and then more specifically focused on specific Russian negotiating style. When negotiating with foreign business partners we have to pay attention to a number of factors that affect the outcome of the negotiations. It is very necessary to have a good knowledge about the culture of the country where the business partner comes from and it is also strongly recommended to have a basic knowledge of their customs and language. In the research part of the thesis I summarized the experience of employees in selected company, which negotiated with Russian business partners in the past. In order to get the necessary information from the employees I conducted in-depth interview, which consist of 15 questions. On the base of provided information I made guidance for all businessmen who are or are attempted to collaborate with Russian business partners in future. In the final part of the thesis I summarized the main findings and came to the conclusion that if yu want to be successful in negotiations with Russian business partners, you must have a good knowledge about Russian culture and their traditions. I also found that the Russian negotiating style very different from the European.
BASE
Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi ; The Role and Challenges of the UN Security Council in the enforcement of the Responsibility to Protect
Pri izpolnjevanju svoje primarne naloge ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki mu jo nalaga Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Varnostni svet Združenih narodov deluje predvsem v okviru II. in III. stebra odgovornosti zaščititi. Nabor ukrepov, ki jih pri tem uporablja, je kljub temu, da je Varnostni svet edini organ, ki lahko zakonito po VII. poglavju Ustanovne listine odobri izjemo od splošne prepovedi uporabe sile, bistveno širši od gole uporabe sile, ki je bila brez privolitve države doslej odobrena le enkrat, leta 2011 v Libiji. Hipoteza naloge je, da potencial, ki ga odgovornost zaščititi ponuja pri reševanju kompleksnih kriznih situacij, ki lahko vodijo k množičnim grozodejstvom, ni docela izkoriščen zaradi nepopolnega uveljavljanja, ki je predvsem posledica blokade Varnostnega sveta zaradi uporabe veta stalnih članic. Izziv so tudi različne razlage njegovih resolucij, ki so že večkrat privedle do očitkov, da izvajalci resolucij slednje izrabljajo z namenom menjave režima v posameznih državah. Zaradi hudih posledic neaktivnosti z vetom blokiranega Varnostnega sveta, kar se kaže zlasti v primeru Sirije, so se kot alternativne možnosti delovanja mednarodne skupnosti v situacijah, kjer je uporabljiva odgovornost zaščititi, pojavile delovanje preko Generalne skupščine Združenih narodov na podlagi resolucije ˝Združeni za mir˝, regionalnih organizacij (denimo po vzoru Afriške unije) ter intervencija ad hoc koalicij. Ker nobena od navedenih možnosti ne ponuja primerne alternative odločitvi Varnostnega sveta, sta se v okviru odgovornosti neuporabe veta oblikovali dve pobudi za reformo odločanja v Varnostnem svetu, ki predlagata vzdržanje stalnih članic od uporabe veta v primerih štirih grozodejstev, vendar je njuna uspešnost vprašljiva, saj zaenkrat nobena od njiju nima podpore vseh petih stalnih članic. ; Authorized by the Charter of the United Nations, the United Nation Security Council fulfills its primary task of maintaining international peace and security by acting primarily within Pillars II and III of the Responsibility to Protect. Despite the fact, that the Security Council is the only body entitled to legally authorize an exception to the general prohibition of the use of force, this is only one of many measures it can adopt. In fact, the use of force against the will of a state has only been carried out once, in 2011 in Libya. The hypothesis of the present thesis is that the potential that the Responsibility to Protect offers in addressing crisis situations that could lead to mass atrocities is not fully utilized due to a blockage imposed by a veto from a permanent member state. The rising reproaches that those carrying out the resolutions exceed their mandates by changing the regimes in some states also represent a great challenge. This is caused by different interpretations of the language of the resolutions. Due to major consequences of the Security Council's inactiveness, as seen primarily in Syria, some suggestions of alternative actions that could be taken by the international community include acting through the United Nations General Assembly and its ˝Uniting for Peace˝ resolution, regional organizations (following the example of the African Union) and intervention by ad hoc coalitions. Since none of the mentioned possibilities represent a suitable alternative to a decision of the Security Council, two petitions in light of the Responsibility not to Veto have arisen. They suggest the permanent members abstain from the use of veto in the cases of four mass atrocities. Their success, however, is questionable, since neither has so far obtained the support from all five permanent members.
BASE