Suchergebnisse

V magistrskem diplomskem delu je predstavljena Konvencija Združenih narodov proti korupciji, prvi in edini univerzalni mednarodnopravno zavezujoči protikorupcijski instrument. Ta je rezultat večletnih naporov številnih držav in iskanja potrebnega konsenza za njeno sprejetje, danes pa ima že 182 pogodbenic. Konvencija obravnava preventivne ukrepe, inkriminacijo, kazenski pregon, mednarodno sodelovanje, povračilo premoženja, strokovno pomoč in izmenjavo informacij. Vzpostavljen je ocenjevalni mehanizem implementacije Konvencije, ki se v ciklih posveča vsem njenim določbam, tudi pravno nezavezujočim, katerih število in odsotnost strogega režima izvrševanja neizbežno pomeni, da Konvencija sama po sebi ne bo odpravila korupcije. Kljub temu državam nudi skupni okvir na katerega se lahko oprejo ter dodatno vzpodbudo za sodelovanje. Zato je ključno uporabiti in po potrebi nadgraditi regionalne mehanizme, ki lahko kakovostno dopolnjujejo cilje Konvencije. Končno poročilo prvega cikla ocenjevanja implementacije III. in IV. poglavja je za Slovenijo vzpodbudno. Izdana so bila določena priporočila, a hkrati prepoznani številni primeri dobre prakse. Učinki Konvencije bodo vidni postopoma, ko in če bodo države upoštevale izdana priporočila, počakati pa je treba še na zaključek drugega cikla in s tem pregled II. in V. poglavja. Za prihodnost brez korupcije je bistveno, da ob spoštovanju nacionalne suverenosti države ohranijo voljo za skupen mednarodni boj, Konvencija pa zaenkrat deluje kot dober skupni imenovalec na tej poti. ; This master thesis analyses United Nations Convention against Corruption, first and only universal legally binding anti-corruption instrument. The latter is a result of years of efforts made by numerous states in search of required consensus to adopt a document, which has 182 parties by now. Convention deals with preventive measures, criminalization, law enforcement, international cooperation, asset recovery, technical assistance and information exchange. An implementation review mechanism has been established, which will address all the Convention's provisions in cycles, including the non-binding ones. The number of those and lack of a strict enforcement regime inevitably means that Convention on its own cannot put an end to corruption. What is crucial, is a common framework for states to lean on and above all, encouragement for cooperation. Therefore it is vital to utilize and, depending on the needs, upgrade existing regional mechanisms, which can complement goals of the Convention. Final report of the first review cycle of the implementation of chapters III. and IV. is reassuring for Slovenia. Certain recommendations were made, but numerous examples of good practice were also recognized. Effects of the entire Convention will be seen gradually, when and if states follow issued recommendations, plus we need to wait for the end of the second cycle and with it the review of chapters II. and V. For a future without corruption it is crucial that states, while respecting national sovereignty, preserve their will for the joint international fight. And so far Convention works as a good common denominator on this path.

V magistrskem delu smo obravnavali razsežnosti fenomena korupcije z vidika njegovih vplivov na različne ravni gospodarstva in možnosti, ki so podjetjem v okviru mednarodnega poslovanja na voljo za zaščito pred tem fenomenom. Zavedati se namreč moramo, da korupcija predstavlja negativen fenomen, katerega navidezne koristi občutijo le posamezniki ali peščica posameznikov, njegove posledice, ki se odražajo prek vpliva na ostale udeležence gospodarskih procesov in na celotne gospodarske sisteme, pa občutijo vsi ostali. Zaradi omenjenih dejavnikov je pomembno, da se zavedamo razsežnosti posledic, ki jih ta pojav povzroča, in se jih skušamo čim bolj izogniti, kar pa zahteva, da poznamo različne vidike tega pojava, katere smo obravnavali v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo zato z vidika različnih avtorjev, predpisov in zakonov držav ter mednarodnih institucij opredelili sam pojem korupcije in opredelili razlike med posameznimi definicijami. Temu je sledila opredelitev indikatorjev prisotnosti korupcije, njenih pojavnih oblik, vzvodov za njen nastanek, oblik, v katerih se korupcija pojavlja, in sektorjev ter panog, ki so temu fenomenu najbolj izpostavljeni z vidika posledic korupcije. Poznavanje spremenljivk, ki smo jih obravnavali v prvem delu magistrskega dela, predstavlja pomemben dejavnik, ki gospodarskim in drugim subjektom omogoči, da se z omenjenim fenomenom soočijo. V drugem delu magistrskega dela smo zato opredelili mehanizme in instrumente, ki naj bi podjetjem, državam in tudi posameznikom omogočili boljše poznavanje razsežnosti tega fenomena, ter hkrati omejili njegovo nastajanje, zmanjšali njegovo prisotnost ter podjetjem omogočili, da se pred obravnavanim fenomenom zaščitijo tudi sama. Ker se med državami pojavljajo razlike tako v stopnji prisotnosti korupcije kot tudi vzvodov, ki vplivajo na nastanek tega pojava, pa tudi instrumentov, ki so posameznim državam in subjektom znotraj njih na voljo za obrambo pred fenomenom korupcije, je v tretjem delu sledil prikaz omenjenih spremenljivk in stanja na področju štirih držav. Ob tem smo namenoma izbrali države, ki so jih v preteklosti zaznamovale politične, družbene in ekonomske spremembe ter so opredeljene z različnimi stopnjami korupcije. Za zaključek smo v četrtem delu obravnavali še stanje v slovenskih podjetjih glede njihovega odnosa do samega pojava korupcije in delo sklenili z analizo izkušenj slovenskih podjetij na tržiščih prej obravnavanih držav. ; In der Magisterarbeit haben wir verschiedene Dimensionen des Phänomens Korruption aus der Sicht seines Einflusses auf verschiedene Ebenen der Wirtschaft und der Möglichkeiten, die den Firmen in Rahmen des internationalen Handels zum Schutz vor Korruption zur Verfügung stehen dargestellt. Es muss uns nämlich bewusst sein, dass die Korruption ein negatives Phänomen darstellt, wessen scheinbare Vorteile nur einzelne Personen oder wenige Auserwählte fühlen. Seine Folgen die durch dem Einfluss auf andere Teilnahemer in der Wirtschaft übertragen werden fühlen aber alle anderen betroffenen Personen. Wegen der erwähnten Faktoren ist es wichtig, dass wir uns über die Konsequenzen der Korruption bewusst sind um sie so gut wie möglich vermeiden zu können, was aber auch Kenntnis über verschiedene Sichtweisen des Phänomens erfordert, welche wir in der Magisterarbeit bearbeitet haben. Deswegen haben wir im ersten Teil der Magisterarbeit das Phänomen Korruption aus der Sicht verschiedener Autoren, Vorschriften, Gesetze und internationaler Organisationen definiert und die Unterschiede zwischen den Definitionen dargestellt. Dem folgte dann die Definition der Indikatoren die auf die Anwesenheit der Korruption anzeigen, die Definition verschiedener Erscheinungsformen der Korruption, die Definition irrer Quellen, die Definition der Sektoren und Branchen die dem Phänomen besonders ausgesetzt sind und die Definition der Konsequenzen der Korruption. Die Kenntnis über verschiedene Variablen, der Korruption mit denen wir uns im ersten Teil der Arbeit befasst haben ist ein wichtiger Faktor, der denn Subjekten in der Wirtschaft und auch anderen die Bekämpfung des Phänomens ermöglicht. Im zweiten teil der Arbeit haben wir deshalb die Mechanismen und andere Instrumente die den Firmen, Ländern und einzelnen Personen bessere Kenntnis über die Auswirkungen der Korruption ermöglichen, den Subjekten helfen die Zahl der neu erschienenen und der vorhandenen Fälle zu verringern, und den Firmen Möglichkeiten des Selbstschützes zur Verfugung stellen dargestellt. Weil zwischen verschiedenen Ländern sowohl Unterschiede in dem Umfang der vorhandenen Korruption, sowohl auch Unterscheide in Gründen für ihre Erstehung und den Möglichkeiten die einzelnen Ländern und Subjekten innerhalb dieser Länder zum Schutz vor dem Phänomen zur Verfugung stehen bestehen folgte im dritten Teil die Darstellung der vorher aufgezählten Variablen an Beispielen von vier Ländern. Dabei haben wir uns vorsätzlich Länder ausgesucht die in der Vergangenheit von politischen, gesellschaftlichen und ökonomischen Veränderungen gezeichnet wurden und außerdem mit unterschiedlichen Stufen der Korruption gezeichnet sind. Im vierten Teil haben wir uns dann mit der Haltung von Slowenischen Firmen zu dem Problem Korruption befasst. Die Arbeit haben wir dann mit der Analyse der Erfahrungen Slowenischer Firmen auf den vorher erwähnten Märkten beendet.

Ko slišimo za pojem korupcija, takoj pomislimo na zlorabo javne službe za doseganje lastnih koristi. Posamezniki in podjetja podkupujejo administrativne uslužbence, da le-ti uredijo zadeve, ki morajo biti rešene. Gre torej za izsiljevanje rent od gospodarskih udeležencev in posledično od ekonomije same izključno za zasebne koristi politikov in uradnikov. Tovrsten pristop k obravnavanju pojava je v zadnjih letih začrtal popolnoma novo smer analiziranja in merjenja korupcije. Korupcija se predstavi v popolnoma novi podobi, v kateri posamezniki, skupine oziroma podjetja vplivajo na formulacijo zakonov, ali celo spreobračajo že oblikovana pravila igre, da bi si s tem zagotovili pomembne ugodnosti. Korupcija je in vedno bo obstajala v svetu, edina razlika je v tem, da se z razvojem družb spreminja, prevzema bolj prefinjene oblike, zaradi katerih jo je težje odkrivati in preprečevati. Vse bolj razsežne in destruktivne posledice, ki jih ima korupcija na gospodarsko rast in družbeno stabilnost, nujno zahtevajo praktične strategije omejevanja korupcije. Problem korupcije se ne omejuje na določeno regijo, kajti z njenimi grožnjami se ubadajo tako razvite države kot tudi države v razvoju in tranzitne države. V postsocialističnih državah so sočasni procesi razvijanja tržne ekonomije, oblikovanja novih političnih in socialnih institucij ter prerazporejanje družbene lastnine ustvarili rodna tla za pojav korupcije. Zaradi kompleksnosti fenomena in predvsem zaradi vse večjega zavedanja, da vzroki za prevzem države presegajo golo neučinkovitost in šibkost državne uprave, je potrebno za razumevanje in odpravljanje state capture razsvetliti problem širših strukturalnih povezav, kot so interna organizacija političnega sistema, odnosi in zveze med ključnimi državnimi institucijami, interakcije med podjetji in državo ter povezave med državo in civilno družbo. ; When we think about corruption, an image quickly comes to mind of abuse of public office for private gains. Individuals and firms are bribing bureaucrats to »get things done«. Behind this view lies an understanding of the state extracting rents from the economy for the exclusive benefit of politicians and bureaucrats. Such an aprroach has had a powerful impact on the way corruption has been analyzed and measured in recent years. Corruption has taken on a new image – that of individuals, groups, or firms manipulating policy formation and even shaping the emerging rules of the game to their own, very substantional advantage. Corruption has always existed across the world and it will never disappear, the difference is that has become more sophisticated and thus more difficult and costly to detect. With the increasing recognition across the globe of the damaging effects of corruption on economic growth and social stability, the demand for practical strategies to reduce corruption has grown dramatically. The problem is not confined to any particular region, and developed, developing and transition countries alike are confronting these challenges. In postcommunist states the simultaneous processes of developing a market economy, designing new political and social institutions and redistributing social assets have created fertile ground for corruption. With regard to complexity of phenomena and with increasing recognition that the roots of state capture extend far beyond weaknesses in the capacity of government, we need to be aware of factors underlying the persistence of corruption that is broader structural relationships, including the internal organization of the political system, relationships among core state institutions, the interactions between the state and firms, and the relationship between the sate and civil society.