Predstavniška demokracija se je v zgodovini soočala s številnimi izzivi. Kljub temu da je izjemno fleksibilen pojav in da se je ob pojavu krize poskuša prilagoditi, pa se zaradi krize predstavniške demokracije pojavljajo različne ideologije. Osnovni namen dela je predstaviti razvoj predstavniške demokracije in populizem kot pojav, ki je nastal kot posledica težav znotraj predstavniške demokracije. V prvem delu bodo prikazani predstavniška demokracija, različni modeli ter ključni aparati predstavniške demokracije. V drugem delu sledijo kazalci krize predstavniške demokracije v Evropi ter izzivi, s katerimi se sooča. V zadnjem delu bo govora o ideologiji populizma, ki je predvsem v zadnjih dveh desetletjih doživel razcvet, zlasti v evropskih državah. S primerjavo levičarskega populističnega primera in desničarskega populističnega primera bo laže razumeti koncept populizma, ki ima v evropskem prostoru velik pomen. Ugotovili smo, da je populizem pomemben člen demokracije, in sicer predvsem na področjih participacije in mobilizacije ljudi. Populizem na oblasti pokaže drug obraz, takrat lahko postane dejavnik, ki kakovost demokracije slabša. ; Representative democracy has faced many challenges in the past. Despite the fact that it is an extremely flexible phenomenon and that it seeks to adjust in the event of a crisis, various ideologies occur because of the crisis of representative democracy. The main purpose of the master's thesis is to present the development of representative democracy and populism as a phenomenon that emerged as a result of problems within representative democracy. In the first part representative democracy, various models and key apparatus of representative democracy will be presented. The second part shows the indicators of the crisis of representative democracy in Europe and the challenges it faces. In the final part, we will discuss the ideology of populism, which has been booming particularly in the last two decades and especially in European countries. By comparing the left-wing populist example and the right-wing populist example, it will be easier to understand the concept of populism, which has great significance in the European area. We have found that populism is an important part of democracy, especially in the fields of participation and mobilization of people. Populism in power shows another face, then it can become a factor that worsenes the quality of democracy.
Magistrska naloga preučuje dejavnike, ki so povzročili evropsko migracijsko krizo v obdobju 2015/2016 in njihov vpliv na politično dogajanje v Evropski uniji. Čeprav se je Zahodna Evropa srečevala s problematiko migracij že v preteklosti, Evropska unija ni imela izdelane in sprejete ustrezne skupne migracijske politike. Migracije so postale pomembno politično vprašanje in glavna tema volilnih kampanj. Namen naloge je predstaviti vpliv problematike migracij na odločanje volivcev. Slednji je bil dosežen z analizo volitev nekaterih držav članic ter volitev v Evropski parlament v obdobju od leta 2015 do leta 2019. Ta je pokazala vzpon desnih populističnih in nacionalističnih strank, ki so podporo volivcev pridobivale predvsem s protimigrantsko retoriko. Glede na njihov vzpon se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko porast moči teh strank vplival na način izvajanja skupne migracijske politike in na politično prihodnost Evropske unije. Na podlagi raziskovanja lahko ugotovimo, da migracije bistveno prispevajo k gospodarskemu in družbenemu razvoju posamezne države ter s tem posledično predstavljajo eno osrednjih predvolilnih tem. Rezultati volitev so sicer potrdili porast podpore tovrstnim strankam, vendar ne v tej meri, da bi v Evropskem parlamentu dobile moč oblikovati politično prihodnost Evropske unije. Na kompleksnost migracij vplivajo različni dejavniki, predstavljeni v magistrski nalogi, ki pripomorejo k razumevanju povezave problema migracij z dogajanjem v evropskem političnem prostoru. Ugotovili smo, da migracije predstavljajo pomembno politično vprašanje, saj so odprle ne samo politični, ampak tudi varnostni in ideološki diskurz združene Evrope, kar predstavlja nove izzive za oblikovanje nadaljnje skupne politike Evropske unije in zagotavljanje njene politične stabilnosti. ; This master thesis examines the factors that caused the European migration crisis in the period 2015-2016 and their impact on the political situation in the European Union. Even though Western Europe had encountered the problem of migration already in the past, the European Union did not develop and adopt a proper common migration policy. The issue of migration became an important political question and a central theme of election campaigns. The purpose of the thesis is to present the impact of the migration issue on voters' decision-making by analysing the national elections in some EU member states and the elections to the European Parliament during the 2015-2019 period. The analysis showed the rise of right-wing populist and nationalist parties that gained the support of the voters mainly by promoting their anti-immigration positions. That trend raised concerns on whether the growth in the power of those political parties could affect the implementation of the common migration policy and the European Union's political future. According to the data gathered, migration profoundly contributes to a country's economic and social development and is therefore among the main pre-election topics. Even though the election results confirmed that right-wing populist and nationalist parties were gaining increasing support, they were still not strong enough to gain power in the European Parliament and consequently change the political future of the European Union. There are different factors that affect the complexity of migration. These factors are presented in the master thesis and help understand the connection between migration issues and the European political situation. It was found that migration is one of the major political issues that has opened not only a political, but also an ideological and security discourse in the European context, which presents new challenges in further developing a common EU policy and ensuring its political stability.
Finančna kriza, ki se je začela v ZDA leta 2007, je vplivala na vse panoge svetovnega gospodarstva. Največ pozornosti je bilo v tem obdobju namenjene krizi bančnega sistema, ki ga je kriza prizadela najbolj intenzivno. A tudi zavarovalniškemu sektorju kriza ni prizanesla. V prvem delu magistrske naloge smo ugotavljali značilnosti evropskega in slovenskega zavarovalniškega sektorja, njuno stopnjo razvitosti, strukturo in zgodovinski razvoj. Ugotovili smo, da so krize sestavni del svetovne ekonomije in ugotovili vlogo zavarovalniškega sektorja kot blažilca krize. Vpliv finančne krize na poslovanje zavarovalnic smo v magistrski nalogi raziskali na geografskem področju Evrope in z vzorcem štirideset največjih zavarovalnic po bilančni vsoti. Poslovanje zavarovalnic v obdobju pred in v krizi smo analizirali na podlagi najpomembnejših finančnih kazalnikov, kot so cena delnice, čisti dobiček, celotna sredstva in kapital, tržna kapitalizacija, dobiček na delnico, ROA, ROE, beta, število delnic in multiplikator čistega dobička. Finančne kazalnike smo sprva razložili s teoretičnega vidika, nato pa v sklopu analize izpostavili njihove prednosti in slabosti pri uporabi za nakupne odločitve delnic. Statistično analizo smo opravili s pomočjo enostavne regresijske in korelacijske analize. Rezultati regresijske analize so nam dali odgovor na vprašanja o dejanskem vplivu krize na posamezno zavarovalnico in finančni kazalnik. Prav tako o moči in obsegu krize, ki smo jih nato posplošili na celotni zavarovalniški trg Evrope. Uporabljene statistične analize so nam potrdile vpliv krize na evropski zavarovalniški trg, vendar je bil ta znotraj zavarovalnic in finančnih kazalnikov zelo raznolik. S korelacijsko analizo smo ugotavljali, kakšna je medsebojna koreliranost zavarovalnic pri posameznem finančnem kazalniku. Glede na vse večjo stopnjo globalizacije in integracije evropskega in svetovnega gospodarstva smo ugotovili, da ima to vpliv tudi na zavarovalnice, ki so med seboj v veliko primerih korelirane. V analizo smo vključili tudi slovenski zavarovalniški sektor, in sicer zavarovalnico, ki od leta 2008 kotira na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, Zavarovalnico Triglav, d. d. Slovenski zavarovalniški sektor smo primerjali z evropskim in tako ugotavljali razlike in podobnosti, ki so se dogajale v analiziranem obdobju. Že v prvem delu smo ugotovili, da slovenski zavarovalniški sektor po razvitosti zaostaja za evropskim povprečjem. Razvojni zaostanek pa se zaradi hitrega razvoja slovenskih zavarovalnic počasi zmanjšuje. Prav razlika v razvitosti slovenskega in evropskega zavarovalniškega trga je močno vplivala na končne rezultate analize, ki so potrdili neznaten vpliv krize na slovenski zavarovalniški sektor. ; Die Finanzkrise, die in Vereinigten Staaten im Jahr 2007 begann, hatte Auswirkungen auf alle Sektoren der Weltwirtschaft. In diesem Zeitraum hatte die größte Aufmerksamkeit die Krise des Bankwesens, die von der Krise am intensivsten betroffen war, aber auch der Versicherungssektor war von der Krise nicht verschont. Im ersten Teil der Masterarbeit schreiben wir über die Eigenschaften der europäischen und slowenischen Versicherungssektoren und über deren Entwicklungsstand, Struktur und der historischen Entwicklung. Wir stellten fest, dass Krisen ein Bestandteil der Weltwirtschaft sind, und dass die Versicherungssektoren die Rolle als Stoßdämpfer einnehmen. In unserer Magisterarbeit erforschten wir die Auswirkungen, die die Finanzkrise in dem geografischen Gebiet Europa, auf die Versicherungsanstalt hatte. Die Forschungsarbeit wurde an einer Stichprobe, die aus vierzig größten Versicherungsanstalten bestand und die mithilfe der Bilanzsumme durchgeführt wurde. Geschäftstätigkeit der Versicherungsanstalten in der Zeit vor und während der Krise wurde auf der Grundlage der wichtigsten Finanzkennzahlen wie Preis pro Aktie, Reingewinn, Bilanzsumme und Kapitalsumme, Marktkapitalisierung, Gewinn pro Aktie, ROA, ROE, Beta und andere. Finanzkennzahlen wurden zunächst von theoretischer Sicht erklärt. Danach untersuchten wir in Rahmen der Analyse ihre Vor- und Nachteile bei der Entscheidung von Aktieneinkauf. Statistische Analyse wurde mithilfe der einfachen Regressions- und Korrelationsanalyse durchgeführt. Die Ergebnisse der Regressionsanalyse gaben uns Antwort auf die Fragen, ob die Krise tatsächlich Einfluss auf die einzelnen Versicherungsanstalten und Finanzkennzahlen hatten und auch über dem Ausmaß und Stärke der Krise, das wir danach auf den gesamten europäischen Versicherungsmarkt verallgemeinert haben. ¬Die genutzte statistische Analyse hat uns den Einfluss der Krise auf dem europäischen Versicherungsmarkt bestätigt, aber er war sehr heterogen innerhalb Versicherungsunternehmen und Finanzkennzahlen. Die Korrelationsanalyse wurde verwendet, um festzustellen, ob die Versicherungsanstalten miteinander bei einzelnen Finanzkennzahlen in Korrelation sind. Mit dem steigenden Niveau der Globalisierung und Integration der europäischen und globalen Wirtschaft, sind wir der Meinung, dass dies eine Auswirkung auf Versicherungsanstalten hat, die sind nämlich in vielen Fällen in Korrelation. Die Analyse umfasste auch den slowenischen Versicherungssektor, und zwar Versicherungsanstalt Zavarovalnica Triglav d.d., die seit 2008 an der Börse codiert ist. Den slowenischen Versicherungssektor verglichen wir mit dem Europäischen, um so Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen den beiden festzustellen. Im ersten Teil stellten wir fest, dass der slowenische Versicherungssektor in der Entwicklung, im Vergleich zu dem europäischen Durchschnitt, im Rückstand ist. Der Entwicklungsrückstand hat sich durch die rasante Entwicklung der Versicherung in Slowenien vermindert. Der Unterschied zwischen der Entwicklung des slowenischen und europäischen Versicherungsmarktes hat einen großen Einfluss auf die endgültigen Ergebnisse der Analyse. Wir fanden heraus, dass die Krise unwesentliche Auswirkungen auf dem slowenischen Versicherungssektor hat.
V magistrskem delu obravnavam vpliv svetovne finančne in gospodarske krize, ki je nastala leta 2007 v Združenih državah Amerike ter se nemudoma globalizirala po vseh celinah, na delovanje nevladnih organizacij. V prvi vrsti gre za pereč problem sodobnega sveta, pri čemer pa je za nevladne organizacije, ki delujejo v človekovo dobrobit, značilno, da so večinoma še bolj aktivne v času raznih kriz. Glavni cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako je svetovna finančna in gospodarska kriza vplivala na financiranje ter posledično delovanje nevladne organizacije Greenpeace ter s kakšnimi izzivi se dandanes srečujejo nevladne organizacije. Glavne uporabljene metode raziskovanja so metoda pridobivanja podatkov, statistična metoda in primerjalna analiza. Rezultati analize pokažejo, da je obdobje pred nastankom svetovne finančne in gospodarske krize (od leta 2005 do leta 2007) zaznamoval presežek prihodkov nevladne organizacije Greenpeace nad njenimi odhodki. V obdobju med svetovno finančno in gospodarsko krizo (od leta 2008 do leta 2009) je prišlo do upada presežka njenih prihodkov nad odhodki, obdobje po nastanku svetovne finančne in gospodarske krize (od leta 2010 do leta 2015) pa je zaznamovalo konstantno nihanje presežka njenih prihodkov nad odhodki. Na podlagi ugotovitev je nevladna organizacija Greenpeace v obdobju od leta 2008 do leta 2009 zaradi vpliva svetovne finančne in gospodarske krize beležila upad subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij in drugih prihodkov ter posledično namenila manj finančnih sredstev za globalne okoljevarstvene aktivnosti. ; This master's thesis discuss the impact of the global financial and economic crisis, that emerged in 2007 in the United States and immediately globalized across all continents, to the functioning of non-governmental organizations. It represents a pressing problem of the modern world, wherefore non-governmental organizations are more active in times of various crises. The main goal of the master's thesis is to find out how the global financial and economic crisis affected non-governmental organization's Greenpeace financing and functioning and furthermore with what kind of challenges are non-governmental organizations encountered these days. The main methods of research used are the method of data acquisition, statistical method and comparative analysis. The results of the analysis show that the period preceding the onset of the global financial and economic crisis (from 2005 to 2007) was marked by a surplus of the non-governmental organization Greenpeace. In the period between the global financial and economic crisis (from 2008 to 2009) the surplus reduced. The period after the onset of the global financial and economic crisis (from 2010 to 2015) was marked by a constant fluctuation in the surplus. On the basis of the findings non-governmental organization Greenpeace due to the impact of the global financial and economic crisis (from 2008 to 2009) recorded a decline in subsidies, grants, regressions, compensations and other revenues, wherefore devoted less financial resources to global environmental activities.
Evropska unija se je na pragu leta 2011 začela srečevati s prvimi begunci, ki so pribežali z bojnih območjih Sirije in drugih držav Bližnjega vzhoda ter islamskih držav Severne Afrike in skušali ujeti svojo svobodo, osebno varnost in prihodnost prav v državah članicah Evropske unije. Politična kriza in vojna na Bližnjem vzhodu nista pojenjali, še več, vsak dan je na tisoče ljudi po sredozemskih in balkanski poti skušalo prebežati v Evropo. Evropska unija je leta 2015 z vrhuncem migracijskih tokov v Evropo doživljala najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Znašla se je pred hudim migracijskim vprašanjem, na katerega pa je sama našla odgovor v pomoči in sodelovanju Turčije – države, ki je pred 69 leti zaprosila za članstvo v Evropski uniji, vendar do danes še ni postala njena polnopravna članica. Turčija danes gosti največji delež sirskih beguncev na svetu – 3,6 milijona. Z Evropsko unijo sta po mnogih letih njunega intenzivnega političnega delovanja in diplomacije odprli novo poglavje sodelovanja, lahko bi ga poimenovala kar migracijsko sodelovanje, skovali sta skupno migracijsko politiko, le ta pa je bila ovekovečena 18. marca 2016 s podpisom izjave EU-Turčija, katere namen je bil ustaviti tok nedovoljenih migracij preko balkanske poti iz Turčije v Evropsko unijo in ga nadomestiti z organiziranimi, varnimi in zakonitimi potmi v Evropo. Seveda ni ostalo zgolj in samo pri turški uslugi Evropski uniji, le-ta je bila za to pripravljena dobro plačati, skupno je Turčiji namenila tri milijarde evrov in ji obljubila še druge ugodnosti, med drugim vizumsko liberalizacijo. V Evropski uniji se danes nahaja več kot 1,8 milijona beguncev. Mnoge Evropejce skrbi za osebno varnost, Evropsko unijo pa za nacionalno in mednarodno, med najbolj rizične varnostne implikacije, ki so jih s seboj prinesli begunci, se najpogosteje uvrščata terorizem in organiziran kriminal - tihotapljenje migrantov. ; At the beginning of 2011, the European Union faced the first refugees fleeing from the war-torn areas of Syria, other Middle East countries and Islamic countries of North Africa, trying to secure their freedom, personal safety and future in the member states of the European Union. The political crisis and war in the Middle East did not subside, on the contrary, every day thousands of people took the Mediterranean and Balkan routes to reach Europe. In 2015, when migration flows into Europe peaked, the European Union experienced the worst refugee crisis after the Second World War. The EU had to face a grave migration issue and eventually settled it with the help and in cooperation with Turkey – country that 69 years ago applied for the membership in the European Union but has not become its full member to this day. Turkey today hosts the largest share of Syrian refugees in the world – 3,6 million, and after many years of intensive political activity and diplomacy, it started a new chapter of cooperation with the European Union, we could call it migration cooperation. Together, they forged a common migration policy by signing the EU-Turkey Statement on 18th March 2016. Its aim was to put a halt to the irregular migration flows on the Balkan route from Turkey to the European Union and to replace it with organised, safe and legal ways to enter Europe. Of course, Turkey was not merely doing a favour to the European Union and the EU was ready to pay well in exchange, sending 3 billion euros to Turkey and promising other benefits, including visa liberalisation. Today, there are more than 1,8 million refugees in the European Union. Many Europeans worry about their personal safety and the European Union is concerned about the national and international security. As the riskiest security implications brought by refugees are most often mentioned terrorism and organised crime – smuggling of migrants.
V obsežni raziskavi smo identificirali ključne sektorje gospodarstev držav EU. Sektorske multiplikatorje smo lahko izračunali za 16 držav članic EU(Avstrijo, Belgijo, Češko, Nemčijo, Dansko, Finsko, Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo). Medtem ko ni bilo možno izračunati sektorskih multiplikatorjev za 12 držav članic EU(Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Romunijo, Slovaško, Španijo in Švedsko), ker matrike niso imele definiranega inverza. V analizi smo ugotovili, da so najbolj odporni na krizo sektorji, ki so v daljšem obdobju v opazovanem gospodarstvu imeli največji vpliv na povezanost za nazaj in povezanost za naprej. V obdobju od leta 2001 do 2011 smo analizirali ključne sektorje v opazovanih 16 državah članicah EU. Ugotavljali smo podobnosti in razlike v spreminjanju medsektorskih povezav in s tem strukture gospodarstva v državah članicah Evropske unije. Identificirali smo tiste sektorje, ki so najbolj pripomogli , da so opazovane države članice Evropske unije čim prej okrevale po gospodarski in finančni krizi. ; In a large study, we identified key sectors of the economies of the EU. Sectoral multipliers, we can calculate the 16 EU Member States (Austria, Belgium, Czech Republic, Germany, Denmark, Finland, France, Great Britain, Greece, Ireland, Italy, Lithuania, Netherlands, Poland, Portugal and Slovenia). While it was not possible to calculate the sectoral multipliers for the 12 EU Member States (Bulgaria, Cyprus, Estonia, Croatia, Latvia, Luxembourg, Hungary, Malta, Romania, Slovakia, Spain and Sweden), whereas the matrix did not have defined inverses. In the analysis, we found that the most resistant to the crisis sectors over a long period of observation economy had the greatest impact on the integration of back and forward integration. In the period from 2001 to 2011 were analyzed for key sectors in the observed 16 EU Member States. We seek to determine similarities and differences in changing cross-cutting links and the structure of the economy in the Member States of the European Union. We have identified those sectors that have most contributed to the observed Member States of the European Union as soon as possible to recover from the economic and financial crisis.
Magistrsko delo raziskuje dejavnike uspešnosti mednarodnih režimov, ki jih preverjam na primeru preprečevanja tihotapljenja ljudi v času migrantske krize. Ta režim je bil med leti 2015 in 2018 na največji preizkušnji v svoji zgodovini, saj je zaradi migrantske krize število migrantov, ki so nezakonito prečkali meje Evropske unije preraslo njene zmogljivosti. Ljudje so se v želji po osnovnih človekovih pravicah začeli množično zatekati k nezakonitim in mnogokrat smrtno nevarnim načinom migriranja. Režim proti tihotapljenju migrantov je prejemal vse več kritik, vendar ga niso razvijali z namenom regulacije problema tako velikih razsežnosti. Zaradi pomanjkanja interesa je njegov namen povečanje državnega nadzora nad migracijami in meddržavnega sodelovanja. Režim je namreč lahko najuspešnejši takrat, ko vsi akterji upoštevajo vse njegove sestavine: norme, načela, pravila in pravila odločanja. V delu preverjam upoštevanje teh sestavin na primeru štirih mednarodnih organizacij: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropski policijski urad, Mednarodna organizacija kriminalistične policije in Urad Združenih narodov za droge in kriminal ter petih držav: Nemčija, Madžarska, Grčija, Francija in Slovenija. Trenutne politike, usmerjene k povečevanju povpraševanja po tihotapskih storitvah, je treba preoblikovati tako, da bodo identificirani dejavniki uspešnosti zaobjeli tudi izvorne države, ki bodo lahko začele prispevati svoj delež. ; This master's thesis explores the factors of effectiveness of international regimes that I test on the case of smuggling of migrants during the migrant crisis. This regime had its greatest trial in its history between the years 2015 and 2018 why because the migrant crisis increased the number of migrants that could legally cross the borders of the European Union. People, in the desire for basic human rights, began to massively resort to illegal and many times deadly ways of smuggling. The regime against the smuggling of migrants has begun to receive increasing criticism. However, it was not established with the aim to regulate the smuggling problem of such large proportions. Due to the lack of states' interest, its aim was to increase state control over migration and interstate cooperation. The regime can be most effective when all actors are concerned with all its components: norms, principles, rules and rules of decision-making. In the thesis I test the upkeeping of these components on four international organizations: Organization for security and cooperation in Europe, European union agency for law enforcement cooperation, International criminal police organization and United nations office on drugs and crime, and five countries: Germany, Hungary, Greece, France and Slovenia. Current policies are formed to increase the demand for smuggling services and need to be transformed in order for identified factors of effectiveness to capture countries of origin and make them contribute their share as well.
Magistrsko delo predstavlja tematiko večnivojskega upravljanja in sodelovanja na primeru Slovenije in migrantske krize na Zahodni balkanski poti. Namen dela je ugotoviti, ali je bilo večnivojsko upravljanje na primeru kriznega menedžmenta uspešno ter kaj je pripeljalo do njegove uspešnosti oziroma neuspešnosti. Delo temelji na kvalitativni metodologiji študije primera. V prvem delu s deskriptivno metodo opredeli splošno razvitost večnivojskega upravljanja, v drugem delu pa z analizo virov preuči področje skozi primer največje migrantske krize. Na primeru Slovenije kot preučevanega nacionalnega nivoja s komparativno metodo prikaže pomanjkljivosti sodelovanja z nivoji. Na pomanjkljivostih, ki se skozi raziskovanje prikažejo, delo poda predloge za izboljšanje in reševanje podobnih problematik v prihodnosti. Magistrsko delo prikaže, da večnivojsko upravljanje na omenjenem primeru ni bilo uspešno, saj je bila smer sprejemanja odločitev večinoma usmerjena od zgoraj navzdol, kar je otežilo vključevanje podnacionalnega nivoja v odločevalski proces. Slaba praksa obvladovanja migrantske krize je imela posledice na širši ravni, saj je na eni strani določene postopke reševanja krize otežila in podaljšala, na drugi pa nečela dvom o skupnosti in njenih temeljnih vrednotah. Uporabnost dela se kaže tako na praktični kot na znanstveni ravni. Pri praktični ravni se ta kaže kot pomoč vključenim akterjem na različnih nivojih pri reševanju kriz velikega obsega, pri znanstveni ravni pa pri izbiri tematike ter pri izbiri aktualnega primera. Tematika kot taka je v slovenski znanosti še dokaj neomenjena in neraziskana, podobno velja za področje migrantske krize, ki se s svojo veličino ne bo umirila še nekaj časa. ; This master's thesis presents the topic of multilevel governance and cooperation on the example of Slovenia and the migrant crisis on the Western Balkans route. The purpose of the work is to determine whether the multilevel governance of the crisis management was successful and what led to its success or failure. The research is based on qualitative case study methodology. In the first part, the descriptive method defines the general development of multilevel governance, while in the second part, the analysis examines the field on the basis of the biggest migrant crisis since World War II. Comparative method shows deficiencies on the national level in cooperation with other levels on the example of Slovenia. On the shortcomings that appear during the research, the master's thesis presents suggestions for improving and resolving similar problems in the future. The research shows that the multilevel governance in this case was not successful, since the direction of decision-making was mainly directed from the top down and the subnational level was thus poorly involved in decision-making along with the national level. Bad practice has had a negative impact on the entire crisis, resulting on one hand certain procedures being more difficult and lengthier than they should be and on the other, started the doubt of the union as a whole and its basic values. This research is useful on a practical and on a scientific level. On a practical level it is seen as a helpful tool for crisis management to all the actors involved and on the scientific level the usefulness is seen through the choice of topic as well as through the choice of the current case from practice on the basis of which the study was conducted. The subject as such is still fairly unspecified and unexplored on scientific grounds in Slovenia, similarly to the area of the migrant crisis that, due to its extent, will not settle for quite some time.
Skrajno desne ideje so v evropskem prostoru prisotne že stoletja. Včasih zaradi določenih situacij pridejo na plano, v kratkem pa potem tudi izginejo. Evropska unija, ki se je izgradila na pogorišču skrajnih idej in sistemov, se je ponovno srečala s težko situacijo. V letu 2008 je staro celino zajela svetovna finančna kriza, ki je do temeljev pretresla dotedanjo uspešno evropsko integracijo in pri tem obudila skrajne ideje. Finančni krizi je po nekaj letih sledila migrantska, ki je že tako težko situacijo naredila še težjo. V določenih državah so se začele prebujati skrajne populistične in nacionalistične ideje, ki so krivca za nastalo situacijo iskale znotraj Evropske unije, v njenih institucijah in migrantih, ki so zaradi različnih razlogov prihajali v varno Evropo. Vzpon skrajno desnih strank je imel v posameznih državah različne motive, zakaj je stranka prišla na oblast oz. je imela v državi velik pomen. Vprašanje, ki se pojavlja ob trenutni situaciji v Evropski uniji, je, kako bodo skrajne ideje vplivale na nadaljnjo integracijo oz. dezintegracijo Evropske unije. ; Far-right ideas have been present in the European area for centuries. Certain situations cause them to emerge every now and then, before they disappear again not long after. The European Union, which was built on the ruins of radical ideas and political systems, is once again facing this menacing threat. In 2008, the old continent was hit by the global financial crisis, which shook the so far very successful European integration to its core and began to awake certain extremist notions. After a few years, the financial crisis was followed by the migrant crisis, which had since only exacerbated the situation. Populist and nationalist ideas, which were starting to resurge in some European countries, were looking for a scapegoat for the new state of affairs in the European Union and within the walls of its institutions and migrants, who were arriving into safe Europe for various reasons, made for a perfect target. The rise of far-right political parties had different motives in individual countries, regardless whether a particular party seized power or simply grew in prominence. The question that the European Union is facing at the moment is how these extremist ideas will influence further integration or disintegration of Europe.
Magistrsko delo proučuje diskurzivni vidik varnosti izražen skozi parlamentarni diskurz poslancev, ki so delovali v slovenskem parlamentu v obdobju t. i. begunske krize, od septembra 2015 do marca 2016. Skozi mikrodiskurzivno in jezikovnostilno analizo poskuša prikazati, ali so poslanci begunce obravnavali skozi prizmo varnosti, torej vprašanje beguncev sekuritizirali. Z analizo parlamentarnih sej je prikazan proces sekuritizacije kopenhagenske šole, ki sekuritizacijo opisuje kot govorno dejanje, ki referenčnemu objektu predstavi vprašanje kot eksistenčno grožnjo in s tem zahteva izredne ukrepe, ki odstopajo od 'običajne' politike. Če občinstvo to sprejme je sekuritizacija uspešna. V parlamentarnem diskurzu so analizirana jezikovna sredstva, kot so vršilci dejanj, metafore in druge stilno zaznamovane besede, pomembna pa je tudi ustrezna raba terminov beguncev in migrant. V ozadju je predstavljena t. i. begunska kriza na ravni EU, zahodnobalkanski poti in v Sloveniji. Opisan je tudi slovenski parlament ter politični oziroma parlamentarni diskurz, ključne pa so varnostne študije, znotraj katerih je kopenhagenska šola predstavila teorijo sekuritizacije, ki jo proučuje magistrsko delo ; The master's thesis examines the discursive aspect of security, expressed through the parliamentary debates, which took place in the Slovenian parliament during the 'refugee crisis' in Slovenia, September 2015 – March 2016. Through micro-discursive and linguistic analysis, this work seeks to show whether refugees were securitized, treated by the members of Parliament as a security issue. The analysis of parliamentary debates tries to show the process of securitization initially outlined by the Copenhagen School, which focuses on the speech act, that presents an issue to the referent object as an existential threat and demands extraordinary measures outside of normal politics. If the audience accepts this, securitization is successful. The use of linguistic means is analysed in the parliamentary discourse, such as agents, metaphors and other expressive words, and the correct usage of terms refugee or migrant. The master's thesis background is presented by the 'refugee crisis' in the European Union, on the Western Balkan Route and in Slovenia. The emphasis is also on the Slovenian parliament and parliamentary discourse, but the most important are security studies, within which the securitization theory is presented by the Copenhagen School, which is analysed in the master's thesis.
Politična participacija je ključnega pomena za delovanje in razvoj koncepta demokracije, saj predstavlja orodje, prek katerega lahko državljani izvajajo pritiske na politično elito. To vlogo zavzema poleg konvencionalne tudi nekonvencionalna politična participacija. Osrednji poudarek bo namenjen protestni participaciji, ki se najpogosteje opredeljuje kot ena izmed kompleksnejših oblik kolektivne akcije, skozi katero državljani najvidneje izražajo svoja prepričanja, hkrati pa najbolj jasno odraža nezadovoljstvo državljanov. Osredotočili se bomo na protestno participacijo v obdobju ekonomske krize, ki je leta 2008 zajela države Evropske unije. V okviru empirične analize se tako osredotočamo na dejavnike, ki so v zastavljenem obdobju privedli do izbruha protestne participacije, pri čemer nas zanimajo predvsem različne kombinacije vzročnih poti, ki jih ti dejavniki tvorijo. Ključno raziskovalno vprašanje se nanaša na možne kombinacije pogojev, ki v obdobju ekonomske krize rezultirajo v prisotnosti ali odsotnosti protestov v državah EU. Te kombinacije tvorijo naslednji dejavniki: materialna deprivacija, brezposelnost, razvitost civilne družbe in razvitost demokracije. Empirična analiza temelji na kvalitativni primerjalni analizi (QCA) oziroma bolj specifično na crisp-set QCA. Slednjo se uporablja za obdelavo kompleksnejših binarnih podatkov, pri čemer je cilj poenostavitev teh podatkovnih struktur v preprost in logičen zapis. S pomočjo izbrane metode analize smo prišli do ugotovitve, da do zastavljenega izida ne vodi le en sam pogoj ali ena sama kombinacija pogojev, temveč nastane več raznolikih vzročnih poti, ki lahko rezultirajo tako v odsotnosti kot v prisotnosti izida (protestnih akcij). ; Political participation is crucial for the functioning and development of the concept of democracy, as it represents a communication tool through which citizens can exert pressure on the political elite. Besides the conventional form, unconventional political participation has this role, too. The main focus will be on protest participation, which is most often identified as one of the more complex forms of collective action, through which citizens most visibly express their beliefs ; at the same time it reflects dissatisfaction of citizens most transparently. The highlight will therefore be on protest participation in the period of economic crisis affecting the countries of the European Union since 2008. In the context of the empirical analysis we focus on factors that led to an outbreak of protest participation within the set period. We are particularly interested in the various combinations of causal paths formed by these factors. The key research question therefore refers to the possible combinations of conditions, resulting in the presence or in the absence of protests in EU countries in times of economic crisis. These combinations are formed by the following factors: material deprivation, unemployment, development of civil society and development of democracy. Empirical analysis is based on qualitative comparative analysis (QCA) or more specifically on the crisp-set QCA. The latter is used to process more complex binary data, the aim being to simplify these data structures into a simple and logical notation. By using the selected method of analysis, we came to the conclusion that not only one condition or a single combination of conditions leads to the set outcome. Rather there emerges a variety of causal paths, which can result in both the absence and in the presence of the outcome (protest actions).
The monograph deals with identities in Slovenia at the time of current breaks and turbulences. The first part of the monograph addresses the majority identities; first, European identity at the time of the rise of nationalism, and then Slovenian national identity in the context of the economic crisis and new populist policies in Europe and beyond. In the second part, the authors deal with minority identities - from religious and ethnic to sexual - that place them in the time span from Slovenia's accession to the EU until the time of the economic crisis, the rise of populism and neoconservative policies. In the third section, minority identities are placed in the context of culture, which is one of the important elements of identity construction and preservation.--Publisher's website
Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja. ; Indebtedness and deleveraging is currently a very topical issue in Slovenia, and as well in the world. In this Masters thesis we have researched indebtedness and deleveraging for Slovenian householders and companies in the period 2004-2015 and compared this trends with trends in other European Union states. The data show that Slovenian householders are approximately 50 % less overindebted then hoseholders in other European Union states. Quite different is situation in the corporate sector, where Slovenian companies entered the crisis with high debt levels. We also noticed significant differences in the financial structure of Slovenian and foreign companies. Based on our research we established that before the crisis Slovenian householders and companies were borrowing more like householders and companies in other states of the European Union, and started with proces of deleveraging much later.