Suchergebnisse

Magistrsko delo se ukvarja s pojmom geopolitika in obveščevalno dejavnostjo na tem področju. Geopolitika je pojem, ki ga danes zelo pogosto slišimo, predvsem v povezavi z velikimi silami. V zgodovini je verjetno najbolj znan geostrateški cilj nacistične Nemčije, imenovan »Drang nach Osten« (pohod na vzhod), s katerim bi si arijska rasa zagotovila življenjski prostor na območju vzhodne Evrope. Pri geopolitiki gre torej za uresničevanje interesov, ki jih imajo velike sile v določenem trenutku v drugih delih kontinenta oziroma sveta (predvsem zaradi surovin ali prometnih povezav), da bi si tako zagotovile boljše izhodišče od drugih velesil. Velikokrat se ti interesi skrivajo pod drugimi imeni. Tako je danes moderno govoriti o širjenju demokracije, humanitarnih operacijah itd., čeprav so v ozadju drugi interesi, in sicer interesi, s katerimi velesile uresničujejo svojo zunanjo politiko. Geopolitični interesi se uresničujejo predvsem z ekonomskimi pritiski, ki predvsem v primeru, da so le-ti neuspešni, pogostokrat preidejo v vojaško posredovanje. Najpomembnejšo vlogo pri uresničevanju interesov pa imajo obveščevalne službe. Te poskušajo s svojimi taktikami in metodami dela prodreti v posamezno državo in poskrbeti za vzpostavitev »gnezd«, ki delujejo v skladu z začrtano politiko matične države proti državi gostiteljici in tako pridobivajo kvalitetne informacije, ki so potrebne vodstvu države, da se le-to odloči za ustrezno strategijo delovanja. V tem magistrskem delu bomo torej poskušali predstaviti trenutno geopolitično situacijo v svetu, pomembnejše geostrateške lokacije, ugotoviti in predstaviti, kakšna je vloga obveščevalnih služb pri vsem tem, ter na primerih predstaviti delovanje obveščevalnih služb na področju geopolitike. ; The master's thesis deals with the concept of intelligence service in the field of geopolitics. Geopolitics is a term which is frequently used in connection with big countries. Historically, the most known case of geostrategic goal is Nazi Germany which was called »Drang nach Osten« (German for »yearning for the East«) and the idea was to acquire territory for Aryan race at the expense of eastern European nations (Lebensraum). Geopolitics basically means realizing of interests by big countries in a certain moment in other parts of the continent or world (mostly because of raw materials or traffic connections) in order to ensure better starting-points for themselves than for other big countries. Often these interests hide under another name. Nowadays people like to talk about spreading democracy, humanitarian operations, etc., although there are other interests in the background, interests that serve to exercise foreign policies of big countries. Geopolitical interests are especially realized through economic pressure which (if they are unsuccessful) often increase in military operations. When exercising these interests, the intelligence services have the most important role. They try to enter a country with their tactics and methods, they provide »nests« that work in accordance with the policy of the home country against the host country and thus they acquire quality information that is necessary to political elites of a country in order for them to decide for an appropriate operating strategy. In the master's thesis we will try to present current global geopolitical situation, more important geostrategic locations, determine and present the role of intelligence services in all that, and present with examples how the intelligence services work in the field of geopolitics.

"Ich habe keine Ahnung." (Kermani, 2009, 86) Das behauptet Navid Kermani in seinem Essay Die Terroristen sind unter uns, der 2009 im Band Wer ist Wir? Deutschland und seine Muslime erschienen ist. Es ist ein sehr wichtiger, ja zentraler Satz, der oft gedacht, aber selten öffentlich ausgesprochen wird. Niemand, der eine leitende Position in der Politik, der Wirtschaft oder beim Militär bekleidet, darf es sich leisten, diesen Satz in den Medien zu äußern, aber auch im Wissenschaftsdiskurs darf er nicht verwendet werden, es sei denn als Zitat. Es gibt mindestens drei Eigenschaften dieser Aussage, die sie für die erwähnten Diskurse ungeeignet machen. Erstens das Sprachniveau: durch den etwas saloppen Beiklang lässt sich die Aussage dem umgangssprachlichen Niveau zuordnen und nicht dem Niveau offizieller oder wissenschaftlicher Reden. Zweitens ihre Struktur: durch die Ich-Form wird der Satz zur Aussage des sprechenden Subjekts über sich selbst, nicht über einen Sachverhalt. Und drittens die Semantik: Das verneinte Substantiv spricht dem Subjekt nicht nur jedes rationale Wissen ab, das sich argumentieren und belegen ließe, sondern auch jede andere Grundlage, auf der sich eine Aussage zu einem Sachverhalt formulieren ließe, also auch Vermutungen, Vorurteile, Spekulationen, Gefühle oder die Intuition. Das Problem dabei ist nicht, dass auch diese alternativen Grundlagen fehlen, sondern dass sie, durch die Wahl des Substantivs "Ahnung", überhaupt als Möglichkeit eingeräumt werden. Wenn durch diese Merkmale die zitierte Aussage aus dem Rahmen fachbezogener Diskurse fällt und sogar für journalistische Textformen unpassend ist, so ist sie im literarischen Diskurs durchaus zulässig. ; The essays of the German writer and professor of Middle East Studies, Navid Kermani, focus on current political and social issues, such as migration, terrorism and the problems of multicultural societies. The article offers an analysis of selected essays and gives a brief overview of their context, including a discussion about the relation between literature and politics as it evolved after World War II in Germany. The analysis makes it possible to see Kermani's essays in the tradition of open dialogical essays that goes back to the writings of Michel de Montaigne, as shown in the theories of Peter V. Zima. The processes of fictionalization that are used by Kermani in his political essays are compared with those used in so called "post-truth" political discourse. Although these processes are comparable and their effects unpredictable, it is possible to locate some basic differences in their narrative structures that can either suggest that the narrator is all-knowing, which reinforces his position of power, or can stress the narrator's tentativeness, which opens the possibility for the reader to enter into a dialogue with him, thus leading to the kind of constructive dialogue that is of fundamental importance for democratic societies. It is the raising of questions and articulation of doubt that Kermani sees as his main task when writing his essays. ; Navid Kermani, nemški pisatelj in profesor orientalistike, se v svojih esejih posveča aktualnim političnim in socialnim vprašanjem, kot so migracije, terorizem in večkulturne družbe. Članek podaja podrobnejšo analizo izbranih Kermanijevih esejev ter jih umesti v tradicijo dialoško odprte esejistike (kakor jo po teoriji Petra V. Zime zastopa na primer Michel de Montaigne) in v kontekst nemških povojnih razprav o razmerju med literaturo in politiko. Nato postopke fikcionalizacije, kakor se kažejo v Kermanijevih političnih esejih, primerja s postopki v tako imenovanih postfaktičnih političnih diskurzih. Čeprav so postopki primerljivi in njihovi učinki načelno nepredvidljivi, je mogoče locirati temeljne razlike v njihovi narativni strukturi, ki lahko sugerira vsevednost pripovedovalca in s tem krepi njegovo pozicijo moči ali poudarja njegovo negotovost ter tako bralcu odpira možnost, da z njim stopi v konstruktiven dialog, ki je temeljnega pomena za demokratične družbe. Prav v odpiranju vprašanj in artikuliranju dvomov Kermani kot avtor esejev vidi svoje pisateljsko poslanstvo.