Suchergebnisse

Namen magistrskega dela je razumeti razlike med epidemiološko uspešnostjo ukrepov za zajezitev Covid-19 v različnih državah in ugotoviti nabor dejavnikov, ki pojasnijo te razlike. Zato smo razvili ogrodje za analizo uspešnosti ukrepov, ki sloni na primerjalni analizi opazovanih epidemioloških podatkov. Uporabili smo ga za enostavno primerjavo podatkov v 133 državah z vseh celin, med katerimi je 41 evropskih držav. Nadalje smo predstavili rezultate podrobne primerjave epidemioloških ukrepov v enajstih evropskih državah izbranih na osnovi različnih evropskih socialnih modelov. Našo raziskavo smo izvedli s pomočjo Spearmanove korelacijske analize nad dejavniki, ki vplivajo na epidemiološko uspešnost ukrepov (število umrlih in okuženih s Covid-19, število ukrepov, uspešnost glede na gostoto prebivalstva idr.). Za končno analizo posameznih sprejetih epidemioloških ukrepov smo nato uporabili še izračune njihovih vplivov na trende uspešnosti po zastavljeni petstopenjski lestvici. V raziskavi ugotavljamo, da pri uspešnosti vladnih epidemioloških ukrepov igra pomembno vlogo zaupanje državljanov v javne institucije. Posledično so v državah z visokim zaupanjem pogosto zelo uspešni že preventivni (epidemiološki) ukrepi. Na našem naboru podatkov ugotavljamo tudi, da epidemiološka uspešnost ni odvisna od gostote prebivalstva in števila sprejetih epidemioloških ukrepov v državi. Potrdimo lahko, da epidemiološki ukrepi niso vsi enako uspešni in da so enaki ukrepi bolj uspešni v državah z višjim zaupanjem v javne institucije. Odločevalcem je tako na voljo orodje za analizo sprejetih epidemioloških ukrepov, ki jih lahko nato enostavno primerjajo glede na predstavnike sorodnega evropskega socialnega modela. Izdelano orodje ponuja dejavnike, na katere morajo biti pozorni, da bi srednjeročno povečali zaupanje v javne institucije ter tako še izboljšali uspešnost države pri prebijanju skozi epidemijo tega ali katerega od prihodnjih virusov. Državljanom pa raziskava ponuja odgovor, kako dobro so se v epidemiji odrezali njihovi odločevalci in ali so opravičili njihovo zaupanje. ; The purpose of this Master's thesis is to understand the differences in the epidemiological success of the measures for mitigating the Covid-19 epidemics in various countries and identify factors that explain the differences. To this end, we design a framework for the analysis of the government interventions' success from epidemiological data. The analysis is based on a basic comparison of the epidemiological data from 133 countries worldwide, including 41 European countries. We also perform a more advanced, detailed comparison of data on government interventions in eleven European countries selected with resect to different European social models. Our research was conducted using Spearman's correlation analysis using the factors influencing the epidemiological success of measures (number of deceased and infected by Covid-19, number of measures, population density, etc.). For the final analysis of the individual adopted government interventions, we have used the calculations of the interventions' impact on the trends of epidemiological performance using a predefined five-level scale. The research finds that the trust of the people towards their public, governmental institutions has a very large impact on the success of the governments' interventions. Consequently, in all the countries with high trust, simple preventive measures show high rates of success. Our analysis also shows that the success of the epidemiological measures does not depend nor is connected on the density of population nor the number of interventions in a country. We can finally confirm that not all measures are equally successful and that the same measures are more successful in countries with a higher trust in public institutions. The Master thesis gives the decision-makers a tool they can use to analyze their epidemiological interventions and simply compare them with the suitable representative from the European social models. The developed tool identifies elements that must be taken into account to increase the trust of the people to the public institutions in the medium term, and hence help improve the country's performance to overcome the epidemic of this or any other new viruses that may appear in the future. To the citizens, the tool offers an answer on how well the decision-makers in their country performed and whether they have justified their trust.

Izgorevanje fosilnih energentov negativno vpliva na naš planet in v veliki meri pripomore k negativnim spremembam našega okolja. Z namenom preprečitve teh sprememb se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v svetu, tudi v političnem opredeljevanju, vse bolj krepi zavedanje, da je treba ukrepati in s tem namenom svetovne politike vse več pozornosti posvečajo uvajanju programov, s katerimi bi te spremembe preprečili oziroma jih vsaj omilili. Evropska unija ima pri aktivnostih varovanja okolja vodilno vlogo v svetu. Predvsem pa znotraj unije skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev varstva okolja in državam članicam nalaga obveze za izpolnjevanje skupnih ciljev in dopušča ukrepe, ki naj bi zagotovili izpolnitev zadanih ciljev. S tem namenom dopušča tudi izjeme od načelne prepovedi dodeljevanja državnih pomoči. Le te so dopustne le, če so skladne s pravili, ki opredeljujejo njihovo dodelitev, katera so v izključni pristojnosti Evropske komisije, in uresničujejo cilje skupnega interesa, kar skrb za varstvo okolja zagotovo je. Tako je, dodeljena skladno z enimi od takšnih pravil, to je s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo) , izjemoma dopustna tudi državna pomoč proizvajalcem, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, če je predhodno tudi potrjena s strani Evropske komisije. Takšna državna pomoč, je bila leta 2009 z Energetskim zakonom uveljavljena tudi v Republiki Sloveniji, kot podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v okviru podporne sheme. Uveljavitev podporne sheme je bila smiselna in predvsem potrebna z namenom spodbuditi potencialne investitorje k investicijam, ki bodo prispevale k razvoju oziroma povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v skupni bruto končni rabi električne energije. Evropska unija je Republiko slovenijo z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč obvezala do leta 2020 doseči 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni bruto končni rabi energije. Proizvajalci, ki so zgradili oziroma namestili proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so tako lahko v okviru podporne sheme pridobili podpore, namenjene za pokritje razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva, in prihodki od prodaje te proizvedene električne energije na trgu. Ker so bile vrednosti podpor določene administrativno, na podlagi vrednosti primerljivih investicij pred uveljavitvijo podporne sheme, in v obdobju med leti 2010 in 2012 niso bile usklajene z razmerami enakih investicij posameznih tehnologij na trgu (katerih cene so se bolj ali manj prepolovile), so v mnogih primerih proizvajalcem dodeljene podpore, za katere se izkazuje, da niso sorazmerne in presegajo dopusten obseg državne pomoči opredeljen tako v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo), kot tudi v nacionalni zakonodaji. V takšnih primerih bi država načeloma morala poseči v že dodeljene državne pomoči, ki se bodo proizvajalcem izplačevale za vso proizvedeno električno energijo v obdobju 15 let od namestitve proizvodne naprave, in jih, skladno z zakonodajnimi določbami, korigirati tako, da bodo služile svojemu namenu, to je pokritju razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva in prihodki od prodaje te energije na trgu. ; The combustion of fossil fuels has a negative impact on the environment and has become a major contributor to negative changes in our environment. To prevent these changes, the awareness that action must be taken has been present from the 1990s onward, including political actions. Global governance, therefore, pays more attention to the introduction of the programmes that prevent or at least mitigate these changes. The European Union has a leading role in the combat against climate changes. The Member States are responsible for meeting common objectives to protect the environment and to implement the measures for the fulfilment of these objectives. In this view, exceptions to the general prohibition on state aid are allowed. These exceptions are allowed only if they are in compliance with the rules that determine their allocation and falling within the exclusive jurisdiction of the European Commission, as well as if they meet the common targets related to environmental protection. In lines with one of these rules, Guidelines on State aid for environmental protection and energy, a state aid for the production of electricity from renewable sources is permitted. This state aid must be previously approved by the European Commission. By implementing the Energy Act in 2009, Slovenia has established such state aid as a support for the production of electricity from renewable energy sources within the frame of the support scheme. The introduction of the support scheme was a sensible and above all the necessary solution to encourage investors for investments that will contribute to the development and to increasing the share of renewable electricity in the gross final electricity consumption. By the Directive 2009/28/EC of the European Parliament and of the Council on the promotion of the use of energy from renewable sources Slovenia become committed to achieve a 25 percent share of energy produced from renewable sources by 2020 in the gross final energy consumption. Producers who built or installed the facilities for the production of electricity from the renewable sources received the support within the support scheme ; the support was intended to cover the difference between the production costs, including a normal return on assets, and the revenues from the sale of electricity in the market. These supports were determined administratively on the basis of comparable investments before the support scheme was implemented ; in the period between 2010 and 2012 were not in compliance with the requirements for comparable investments in the market (prices of these investments were more or less halved). Due to that, many producers were granted the supports, which are not proportional and exceed the admissible amount of state aid determined by the Guidelines on State aid for environmental protection and energy, and national legislation. In such cases, the state should intervene in already granted supports, which are to be paid to producers for the produced electricity over the period of 15 years from the installation of the production facility. In accordance with the legislation, supports should be amend in a way to serve their purpose, that is to cover the difference between the production costs, including a normal return on assets, and the revenues from the sale of electricity in the market.

Old people living alone: consequences and prevention
Important findings in the field of solitary life in old age and the problem of loneliness are presented. Difficulties experienced by old people due to loneliness should not be neglected and their impact on their physical and mental health and general wellbeing needs to be addressed. Therefore some interventions are described that proved to be effective in preventing negative consequences of loneliness among the elderly. As the social network is very important for the health of the old, the most successful interventions are those based on strengthening the social support of old people (for example cooperation within associations, providing support to others, multigenerational households).

Der Beitrag geht davon aus, daß sich die Verdoppelung der Tätigkeit Saint-Just' in eine praktisch-politische und eine philosophische sowohl auf der Ebene seiner politischen Praxis wie auf der Ebene seiner politischen Theorie wiederholt Der Königsmord, für den sich Saint-Just in seiner politischen Intervention einsetzt, funktioniert auf der Ebene seiner Naturtheorie als jener Begriff, der die Naturauffassung aus dem Vorstelllungsrahmen des 18. Jhr. befreit und sie mit der Vorstellung eines absoluten Anfanges, einer creatio ex nihilo verbindet Der Königsmord, der die Leerstelle des Symbolischen repräsentiert, wirkt in dieser seiner Funktion auch als Moment des "praktischen Engagements" der reinen Theorie. ; Prispevek izhaja iz teze, da se dvojnost Saint-Justovega praktično-političnega in filozofskega delovanja ponavlja tako na ravni njegove politične prakse kakor na ravni politične teorije. Regicid, za katerega se zavzema Saint-Just v svoji politični intervenciji, deluje tako na ravni njegove teorije narave kot tisti koncept, ki iztrga idejo narave predstavnim okvirom 18. stoL in jo poveže z idejo absolutnega začetka, s točko kreacije ex nihilo. Prav kolikor reprezentira regicid prazno mesto simbolnega deluje tudi kot moment "političnega angažmaja" Čistega teoretskega diskurza.

Abstract. Informal carers' telecare acceptance decisions
depend on how their care recipients perceive telecare,
yet this relationship has not been researched very much.
This article draws on qualitative data gathered from
informal carers to explore reciprocity in telecare perceptions
within dyads of informal carers and care receivers.
A 4-month intervention study was conducted from
2018 to 2019 in the Central Slovenia region. A purposive
sample of 22 older adults and their informal carers
tested two telecare solutions. Thematic analysis was
conducted using Atlas.ti 8, with four themes emerging:
1. the benefits of telecare use for older adults; 2. reluctance,
rejection or negative perceptions of telecare; 3.
the potential violation of older adults' privacy; and 4.
the importance of external and internal information
for effective telecare use. This study confirms that that
telecare perception is dyadically interdependent.
Keywords: assistive technologies, informal care, ageing
in place, dyads, older adults

Abstract. Emotional labour (hereinafter EL) is a form of work that involves managing emotions and emotional expressions during social interaction to achieve professional goals and to fulfil the emotional requirements of a job. EL can bring negative psychological consequences for employees such as burnout and exhaustion. Such negative outcomes are determined mostly by the EL strategy that employees implement. This article seeks to expand understanding of the dispositional and situational determinants of EL, and the role played by dispositional variables in determining the outcomes of EL. Drawing on survey data from 29 employees working in the service sector, we find that among EL strategies surface acting has been consistently shown to have the most detrimental effects on employee well-being. On the other hand, deep acting can be viewed as a healthier way to perform EL, and the expression of genuine emotions can even reduce the negative outcomes of EL. Understanding the antecedents of EL strategies would therefore enable more effective interventions to be developed aimed at reducing burnout by influencing the way in which employees perform EL.
Keywords: emotional labour, burnout, antecedents of emotional labour

Dementia – a reason for deinstitutionalisation

Dementia is often the ultimate argument for the need of institutions. However, dementia is not a "disease" that would need an institutional care, and institutions are not an environment of decisive advantage, and the placement in an institution is not the result of a "deterioration" of the state – it is a consequence of the discontinuity of the system, the lack of intensive services in the community, the "drama of institutionalisation" accompanied by reification of human beings and encouraged by the quest for profit. Quite the contrary, institutions can be described as a "machine of oblivion", a foundation of alienation, passivation and intensification of the very difficulties that are usually attributed to the disease process. On the basis of this critique, the author sketches specific elements of deinstitutionalisation in the case of dementia and proposes a heuristic theorem for the research and action in this field. The transition to the community means transforming the modelling of dementia, providing a safe space, adequate intensity of support, a conjunction of informal care and professional interventions, enabling alternative subjectivity and new solidarity. Research and action in the field of dementia should stem from the life-world of so labelled people, and transversely address the variety of plateaus of action. It should focus on the equally transversal phenomena of supplanting the loss of subjectivity and territorial insertion, while also addressing the more fundamental issues of the bifurcation of contemplative and action identity.

Evropske države so se povezale v EU na podlagi nekaterih skupnih temeljnih vrednot med katerima vidno mesto zavzemata demokracija in pravna država. S tem v zvezi sta medijsko zelo izpostavljeni Madžarska in Poljska, ki sta v zadnjem času sprejeli vrsto zakonov, ki nasprotujejo evropskim temeljem. Gradita neliberalno demokracijo, saj naj bi bila po njunem mnenju liberalna preživeta. EU pa pri varovanju svojih vrednot za enkrat ni najbolj uspešna, zato se v nalogi sprašujem, kaj vse bi EU morala postoriti, da bi se države vrnile v evropske okvirje. Pri tem pa ne zagovarjam niti ostrih posegov v posamezno državo, niti ne visokih denarnih sankcij. Skozi nalogo ves čas opozarjam, da je potrebno nasloviti problem pri njegovih vzrokih ter da je nujno, da se med vsemi vpletenimi stranmi vzpostavi dialog ter da se skupaj poišče rešitev in skupno pot naprej. ; European countries have connected into the EU on the grounds of common fundamental values, most notably democracy and the rule of law. In regard to the latter two values, Hungary and Poland attract the most media coverage, as they have in the recent time changed a few laws that contradict the European foundations. In their own words, they are building an illiberal democracy, as they believe that the liberal one is outdated. EU is at present not very successful at protecting its values ; this is why I am wandering in this article what does the EU has to do in order to bring the country back into the European frame. I am not in favour of either any intervention into the country neither am I in favour of the high financial sanctions. Through this piece I am continuously arguing that the problem needs to be addressed at its roots and that all the actors involved need to run a dialogue to find a suitable solution together for a united path forward.

Vprašanje kolektivnih pravnih sredstev v Evropski uniji je v zadnjih letih zaradi pobud evropskih institucij pridobilo veliko pozornosti. V praksi se ja namreč pokazalo, da je intervencija Evropske unije na tem področju potrebna, saj se instituti kolektivne tožbe v državah članicah zelo razlikujejo. Razlikujejo se po vrsti kolektivne tožbe, ki je na voljo, aktivni legitimaciji, uporabi sistema vključitve ali izključitve, financiranja tožbe itd. Heterogenost na tem področju je problematična, saj niso vsi državljani držav članic Evropske unije deležni enake pravne zaščite v primerih množičnih oškodovanj. Različne ureditve držav članic pa imajo tudi negativni vpliv na enotni notranji trg. V nalogi sem analizirala izbrane postopke s kolektivnimi tožbami v državah članicah Evropske unije in osvetlila razlike med njimi. Ugotovila sem, da je ukrepanje organov Evropske unije potrebno, da se zagotovi ustrezno urejene in uravnotežene mehanizme, ki prispevajo k učinkoviti zaščiti in izvrševanju pravic v primerih množičnih oškodovanj. ; The issue of collective redress procedures in the European Union has received a great deal of attention in recent years due to initiatives by the European Union institutions. In practice, however, it has become clear that the European Union intervention in this area is necessary, as institutes of collective redress vary greatly from one-Member State to another. They differ in type of collective action available, legal standing, use of an opt-in or an opt-out system, financing of the action, and so on. Heterogeneity in this area is problematic, as not all citizens of the Member States of the European Union enjoy equal legal protection in cases of mass harm. Moreover, different Member States arrangements also have a negative impact on the single internal market. In this thesis, I have analysed selected collective redress procedures in the Member States of the European Union and highlighted the differences between them. I have identified the need for actions by the European Union institutions to ensure that mechanisms are properly regulated and balanced to contribute to the effective protection and enforcement of rights in cases of mass harm.

Cepljenje otrok je v Sloveniji po zakonu obvezno in starši nimajo možnosti za svobodno odločitev glede tega. Področje obveznega cepljenja po teoriji Foucaulta spada v biopolitično oblast s primesmi disciplinarne oblasti. Ta vrsta oblasti ima nadzor nad vsemi biološkimi procesi, kot so razploditev, rodnost in smrtnost, nivo zdravja, trajanje življenja, dolgoživost, hkrati pa vrši tudi nadzor nad vsemi pogoji, ki na te procese vplivajo. Gre za celoten sistem intervencij in urejevalnih kontrol, biopolitika populacije. To je oblast vzpodbujanja, usmerjanja, reguliranja in nadzora, preko katere se upravlja telesa in življenja. Šole, vojašnice, zapori, psihiatrične institucije so se razvili kot instrumenti regulacije populacije, prav tako pa med te instrumente spadata javno zdravstvo in obvezno cepljenje, ki omogočata podvrženje teles in nadzor populacije. Obvezno cepljenje je v zahodnem delu Evrope večinoma prostovoljno, medtem ko v Sloveniji in državah južne in vzhodne evrope vlada obvezno cepljenje. V primeru neupoštevanja zakona o obveznem cepljenju so starši v prekršku, zaradi česar je zagrožena denarna globa. ; In Slovenia immunisation of children is mandatory by law and parents do not have the freedom to make the decisions regarding it. In Foucault's theory compulsory immunisaton falls under the biopolitical power with elements of the disciplinary authority. This type of authority has power over all human biological processes, such as procreation, fertility and mortality, level of health, length of life, and longevity, while at the same time posessing the power of control over all the conditions, that influence these processes. This is a complete system of interventions and regulatory controls, the biopolitics of the population. This is the authority of encouragement, guidance, regulation and control, through which bodies and lives are managed. Schools, barracks, prisons, psychiatric institutions have been developed as instruments of population regulation as well as public healthcare and mandatory vaccinations, which enable subjection of bodies and population control. In western European coutries vaccination is mostly voluntary, while in Slovenia and other southern and eastern European countries immunisation is mandatory. Failure to comply with the law is a misdemeanor with the threat of a monetary fine.

Pri izpolnjevanju svoje primarne naloge ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki mu jo nalaga Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Varnostni svet Združenih narodov deluje predvsem v okviru II. in III. stebra odgovornosti zaščititi. Nabor ukrepov, ki jih pri tem uporablja, je kljub temu, da je Varnostni svet edini organ, ki lahko zakonito po VII. poglavju Ustanovne listine odobri izjemo od splošne prepovedi uporabe sile, bistveno širši od gole uporabe sile, ki je bila brez privolitve države doslej odobrena le enkrat, leta 2011 v Libiji. Hipoteza naloge je, da potencial, ki ga odgovornost zaščititi ponuja pri reševanju kompleksnih kriznih situacij, ki lahko vodijo k množičnim grozodejstvom, ni docela izkoriščen zaradi nepopolnega uveljavljanja, ki je predvsem posledica blokade Varnostnega sveta zaradi uporabe veta stalnih članic. Izziv so tudi različne razlage njegovih resolucij, ki so že večkrat privedle do očitkov, da izvajalci resolucij slednje izrabljajo z namenom menjave režima v posameznih državah. Zaradi hudih posledic neaktivnosti z vetom blokiranega Varnostnega sveta, kar se kaže zlasti v primeru Sirije, so se kot alternativne možnosti delovanja mednarodne skupnosti v situacijah, kjer je uporabljiva odgovornost zaščititi, pojavile delovanje preko Generalne skupščine Združenih narodov na podlagi resolucije ˝Združeni za mir˝, regionalnih organizacij (denimo po vzoru Afriške unije) ter intervencija ad hoc koalicij. Ker nobena od navedenih možnosti ne ponuja primerne alternative odločitvi Varnostnega sveta, sta se v okviru odgovornosti neuporabe veta oblikovali dve pobudi za reformo odločanja v Varnostnem svetu, ki predlagata vzdržanje stalnih članic od uporabe veta v primerih štirih grozodejstev, vendar je njuna uspešnost vprašljiva, saj zaenkrat nobena od njiju nima podpore vseh petih stalnih članic. ; Authorized by the Charter of the United Nations, the United Nation Security Council fulfills its primary task of maintaining international peace and security by acting primarily within Pillars II and III of the Responsibility to Protect. Despite the fact, that the Security Council is the only body entitled to legally authorize an exception to the general prohibition of the use of force, this is only one of many measures it can adopt. In fact, the use of force against the will of a state has only been carried out once, in 2011 in Libya. The hypothesis of the present thesis is that the potential that the Responsibility to Protect offers in addressing crisis situations that could lead to mass atrocities is not fully utilized due to a blockage imposed by a veto from a permanent member state. The rising reproaches that those carrying out the resolutions exceed their mandates by changing the regimes in some states also represent a great challenge. This is caused by different interpretations of the language of the resolutions. Due to major consequences of the Security Council's inactiveness, as seen primarily in Syria, some suggestions of alternative actions that could be taken by the international community include acting through the United Nations General Assembly and its ˝Uniting for Peace˝ resolution, regional organizations (following the example of the African Union) and intervention by ad hoc coalitions. Since none of the mentioned possibilities represent a suitable alternative to a decision of the Security Council, two petitions in light of the Responsibility not to Veto have arisen. They suggest the permanent members abstain from the use of veto in the cases of four mass atrocities. Their success, however, is questionable, since neither has so far obtained the support from all five permanent members.

Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013. ; Die Strukturfonds, die einen wichtigen Teil des Haushalts der Europäischen Union (EU) präsentieren, wurden mit der Absicht errichtet, die Entwicklung zu fördern und die Unterschiede unter den Regionen und den Mitgliedstaaten zu verringern. Deren Finanzmittel sind wichtig besonders für Regionen, die in der Entwicklung im Rückstand stehen, denn sie kanalisieren die Mittel gemäß der Ziele der EU und diese sind die Grundlage für die Entscheidung welche Projekte mit ihrer Hilfe unterstütz werden sollen. Mit der Mitgliedschaft in der EU wurde auch Slowenien zur Nutzung der Strukturfondsmittel berechtigt. Mit Hilfe dieser Mittel will Slowenien eine ausgewogene Regionalentwicklung erlangen, da es derzeit in Slowenien noch immer große Unterschiede unter den Regionen gibt. Eine wichtige Rolle bei der Beseitigung dieser Ungleichheiten haben Europäischer Fonds für regionale Entwicklung (EFRE) und Europäischer Sozialfonds (ESF). Auch Slowenien hat für die Förderperiode 2007-2013 zwei Operationelle Programme für die Nutzung der Strukturfondsmittel vorbereitet und zwar ein Operationelles Programm für die Stärkung der regionalen Entwicklungspotenziale (OP RE) und ein Operationelles Programm für die Entwicklung der Umwelt- und Verkehrsinfrastruktur (OP EUVI), die den Finanzinstrument EFRE benutzt haben. Es ist notwendig, dass sich Slowenien auf die Projekte orientiert, die ihre Konkurrenzfähigkeit, den Wohlstand und die Regionalentwicklung und damit auch die Konkurrenzfähigkeit der Lokalgemeinschaft stärken. Dabei spielt eine wichtige Rolle die Vorbereitung der operationellen Programme, die zugleich auch Umsetzungsdokumente für die Nutzung der Strukturfondsmittel sind. Es geht um einen sehr anspruchsvollen Prozess, bei den es nicht nur um die Abstimmung zwischen Slowenien und Brüssel geht, sondern auch innerhalb des Staates. Dies wiederum erfordert eine professionelle und effiziente Staatsverwaltung, die die Verfahren für die Nutzung der EU-Mitteln sehr gut kennt. Für eine noch bessere Nutzung der Mittel würde die Gründung der Regionen einen großen Einfluss nehmen. Damit könnten die Regionen, die schon jetzt eine gute Absorptionskapazität haben, diese noch vergrößern. Bei der Überprüfung der Ausführung der Strukturpolitik in Slowenien können wir feststellen, dass die Ordnung sehr kompliziert ist, weil am diesen Prozess sehr viele Institutionen und Benutzer teil nehmen und das gestaltet eine verwickelte Kette von Beziehungen. Wir müssen nämlich wissen, dass die Strukturfonds eine neue Art der Tätigkeit vorstellen und es braucht Zeit, dass sich die slowenische Administration diesen Veränderungen anpasst. Der Erfolg im Finanzierungsprozess aus den Strukturfonds hängt von einem gut vorbereiteten Projekt, einer gute Idee, einer gut vorbereitete Projektdokumentation und einer effiziente Projektausführung ab. Die Finanz- und Wirtschaftskrise, die eine Verschlechterung der Wirtschaftsituation in den meisten statistischen Regionen Sloweniens bewirkt hat, hat sich besonders stark auch in Pomurje abgespiegelt. Es war eine Intervention der Regierung notwendig und zwar wurde ein Gesetzt über die Entwicklungsunterstützung der Region Pomurje für die Periode 2010-2015 verabschiedet. Dieser Gesetz widmete die Aufmerksamkeit vor allem den Projekten der Mur-Region bei der Kandidatur für die Mittel der Programme der EU-Kohäsionspolitik. Um eine bessere Lebensqualität der Bewohner der Mur-Region zu sichern, ist eine Wirtschafsentwicklung notwendig, die auf der Entwicklung der neuen Technologien, Tourismus, naturidentischen Landwirtschaft und Schaffung der neuen Arbeitsplätzen basiert. Es ist wichtig eine solche Geschäftsumgebung zu schaffen, in der alle Wirtschafts-, Forschungs-, Natur-, Kultur, Umwelt- und Menschenpotenziale zur Nutzung der Entwicklungsgelegenheiten der slowenischen Wirtschaft beitragen.