Evropski parlament je politično telo, ki že dolgo časa razdvaja javnost. Njegovi nasprotniki po eni strani trdijo, da je tako politično in kulturno heterogen organ nezmožen učinkovitega delovanja, po drugi strani pa naj bi evropski poslanci hitro izgubili stik s svojimi volivci ter glasovali predvsem tako, kot jim to naročijo vodje skupin. Zanimalo nas je, če evropski poslanci glasujejo dovolj avtomatično in predvidljivo, da bi lahko rezultate glasovanj uspešno napovedovali z modelom strojnega učenja. Da smo zmanjšali časovno kompleksnost smo se odločili za napovedovaje rezultatov glasovanj po političnih strankah. Najprej smo implementirali spletne pajke, s katerimi smo pridobili čim več rezultatov glasovanj in z njimi povezanih podatkov. Iz teh smo nato z interdisciplinarno kombinacijo metod podatkovnega rudarjenja ter strokovnega geopolitičnega znanja izluščili značilke in zgradili model. Rezultati so pokazali približno 80% uspešnost napovedovanja rezultatov glasovanj (uteženi oceni f1 in roc-auc). Napovedovanje je bilo bistveno bolj uspešno pri strankah s proevropsko,liberalno in globalistično politično usmeritvijo kot to velja za evroskeptične, ekonomsko socialne in nacionalistične stranke. S tem smo dodatno podprli tezo o obstoju in pomembnosti nove nacionalistično-globalistične politične delitve. Poleg tega predstavlja problem tudi razred vzdržanih glasovanj, ki ga je težko napovedati že s pomočjo človeške inteligence. ; European parliament is the major political legislative body of the EU that causes divides in public opinion since its beginning. While some of its opponents usually point out its political and culutural heterogenity as a major weakness and cause of inability to function eciently, others claim that MEPs often quickly lose their connection with voters and vote mainly as it is directed to them by the leaders of their politival groups. We wanted to nd out if MEPs voting patterns are predictable enough to be successfully predicted with machine-learning based computer model. To reduce time complexity of the problem we rather focused on joint votes of (national) political parties than individual MEPs. At rst we implemented web crawlers that we used to extract as many roll-call voting oriented data as we can. Than we combined data mining with expert geopolitcal approach to extract the features and build a model for voting prediction. Our predictions were overall nearly 80% successful (weighted f1, roc-auc), however results vary greatly between political groups. It became clear that we could easily predict votes of coallition parties with liberal-globalist political orientation while eurosceptic, economic social and nationalist parties seemed to be much more unpredictable. With that information we further backed the importance of the new nationalist-globalist political cleavage. A challenge to the model presents also a class of votes of abstention, which is hard to successfully predict even with expert human-knowledge.
Zadnje desetletje se veliko govori o ogroženosti našega planeta, ki je zaradi vse hitrejšega razvoja industrij in čedalje večje gostote prometa posledica onesnaževanja okolja. Zaradi tega se dandanes srečujemo z enim izmed glavnih okoljskih izzivov, podnebnimi spremembami. Vemo, da onesnaževanje povzročajo vse oblike transporta, a vendar smo se v nalogi omejili samo na cestni promet. In kako bi rešili ta problem? Seveda z uporabo okolju prijaznih vozil. A vendar se tukaj potem srečamo z drugim problemom, kako kupca prepričati v takšen nakup. Zato se bomo v magistrski nalogi osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na odločitve o nakupu okolju prijaznih vozil. Reševanja, kako bi kupca pripravili za nakup okolju prijaznega vozila, smo se lotili s spletno anketo (glede različnih okoljskih vprašanj ter nefinančnih in finančnih vidikov). Ker smo želeli videti, kako razmišljajo ljudje izven Slovenije, smo si izbrali dve državi ‒ Španijo in Poljsko (z različnih koncev Evrope). V naši spletni anketi je sodelovalo okoli 350 anketirancev v vsaki državi. Na podlagi okoljskih vprašanj smo anketirance razdelili v tri skupine, kar je bilo zelo smiselno, saj smo tako prišli do njihovih mnenj o okolju in okolju prijaznih vozilih. ; Last decade, there is a lot of talking about the endangerment of our planet due to faster industry development and heavy traffic pollution. Regarding the pollution problem, today we are facing one of the main environment challenges – climate changes. We know, that all kinds of transport causes the pollution, but we nevertheless limited only to road traffic. And how to solve this problem? With use of environmentally friendly vehicles. But again there is another problem, how to convince a consumer to buy that kind of vehicle. That is why we focused on factors that influence on decisions of buying eco-friendly vehicles in our paper work. For solving the problem regarding the decision of buying eco-friendly vehicle, we used a web survey. It contained several different environmental questions and none financial and financial point of views. We wanted to see how people outside of Slovenia are thinking, so we have chosen two countries from different parts of Europe, Spain and Poland. In our web survey, there were about 350 people questioned from each country. Regarding the environmental questions, we divided the interviewees into three groups. That is how we got their opinion about environment and eco-friendly vehicles.
Giorgio Agamben's thoughts on the image seem to occupy a minor role in his work, confined to occasional essays and remarks. In fact, I argue, his thoughts on the image offer the key to grasping the fundamental political and philosophical coordinates of Agamben's work as a whole. The image is the site at which Agamben probes the dual operations of separation, by which the state and capital remove life into a neutral space of circulation and equivalency, and the contrary effect of reversibility, in which the separated image is redeemed for a new politics. This inscribes the image into a fundamentally ambivalent space -- at once the site of "danger" and "saving". Contrary to a pessimistic reading of Agamben's work, I argue that his work on the deactivation of the image suggests possible strategies for a new politics that would return the political to common use. Adapted from the source document.
Local communities have an important role in society. According to states legislature they execute local public policies. Those processes include local democracy, public administration, local economy and social entities. Also they combine public and private resources. All of these groups of factors have their own capacity. Capacity is their ability to achieve goals and consists from inside and outside factors. Capacity of local self-government is integrated capacity. It represents holistic capacity for those units. It tells us, whether they are capable of doing things they should do, according to social and political system and its demands. Local units have different level of capacity. With conceptual model and field research we tested our research hypothesis. Our hypothesis is that local self-government communities with higher capacity offer their residents broader local public services and goods. Also we studies influence of political stability and autonomy on capacity. On representative sample of municipalities in Republic of Slovenia we confirmed all ours research hypothesis. Conceptual model of capacity is a tool for analysing individual communities and for analysing the whole system of local-self government. Also many suggestions for improvement can be made.
Bologna reform has brought about several changes for the Slovenian higher education; however, these implementations were not reflected to the same extent in all study programmes. Midwifery education in Slovenia is currently provided only at the Bachelor of Science level, and there is still no postgraduate programme available. The article presents the results of the empirical study, conducted by employing quantitative research paradigm when examining the study interests of midwives (within the BSc or MSc programmes). The results have shown that the interest in studying at the MSc level is higher than that of studying at BSc level. It would therefore be sensible to offer an upgrade to the career opportunities for midwives, consisting of an option of postgraduate study, which would follow examples of good practices of other European countries. Postgraduate study in midwifery is additionally justified by the complex and demanding nature of midwifery scope of practice. ; Bolonjska reforma je v slovensko visoko šolstvo prinesla številne spremembe, ki pri vseh študijskih programih niso povsem enoznačne in enosmerne. Študijski program babištva se v Sloveniji izvaja izključno na prvi stopnji, podiplomskega študija za zdaj ni. V raziskavi, ki je temeljila na empiričnem anketnem raziskovalnem pristopu in je bila zasnovana na kvantitativni raziskovalni paradigmi, nas je zanimal interes babic s srednjo izobrazbo za vpis v zdajšnji visokošolski strokovni študijski program babištva prve stopnje ter interes diplomantov in študentov za vpis na morebitni podiplomski magistrski študijski program babištva. Rezultati so pokazali, da je interes anketirancev veliko večji za vpis na podiplomski magistrski študijski program babištva, medtem ko je zanimanje za zdajšnji dodiplomski študijski program babištva nekoliko manjše. Smiselno bi bilo omogočiti nadgraditev kariernih poti diplomantov babištva z možnostjo podiplomskega študija. Ta težnja je upravičena tudi zaradi zahtevnosti babiške dejavnosti in jo potrjujejo tuje usmeritve.
Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013. ; Die Strukturfonds, die einen wichtigen Teil des Haushalts der Europäischen Union (EU) präsentieren, wurden mit der Absicht errichtet, die Entwicklung zu fördern und die Unterschiede unter den Regionen und den Mitgliedstaaten zu verringern. Deren Finanzmittel sind wichtig besonders für Regionen, die in der Entwicklung im Rückstand stehen, denn sie kanalisieren die Mittel gemäß der Ziele der EU und diese sind die Grundlage für die Entscheidung welche Projekte mit ihrer Hilfe unterstütz werden sollen. Mit der Mitgliedschaft in der EU wurde auch Slowenien zur Nutzung der Strukturfondsmittel berechtigt. Mit Hilfe dieser Mittel will Slowenien eine ausgewogene Regionalentwicklung erlangen, da es derzeit in Slowenien noch immer große Unterschiede unter den Regionen gibt. Eine wichtige Rolle bei der Beseitigung dieser Ungleichheiten haben Europäischer Fonds für regionale Entwicklung (EFRE) und Europäischer Sozialfonds (ESF). Auch Slowenien hat für die Förderperiode 2007-2013 zwei Operationelle Programme für die Nutzung der Strukturfondsmittel vorbereitet und zwar ein Operationelles Programm für die Stärkung der regionalen Entwicklungspotenziale (OP RE) und ein Operationelles Programm für die Entwicklung der Umwelt- und Verkehrsinfrastruktur (OP EUVI), die den Finanzinstrument EFRE benutzt haben. Es ist notwendig, dass sich Slowenien auf die Projekte orientiert, die ihre Konkurrenzfähigkeit, den Wohlstand und die Regionalentwicklung und damit auch die Konkurrenzfähigkeit der Lokalgemeinschaft stärken. Dabei spielt eine wichtige Rolle die Vorbereitung der operationellen Programme, die zugleich auch Umsetzungsdokumente für die Nutzung der Strukturfondsmittel sind. Es geht um einen sehr anspruchsvollen Prozess, bei den es nicht nur um die Abstimmung zwischen Slowenien und Brüssel geht, sondern auch innerhalb des Staates. Dies wiederum erfordert eine professionelle und effiziente Staatsverwaltung, die die Verfahren für die Nutzung der EU-Mitteln sehr gut kennt. Für eine noch bessere Nutzung der Mittel würde die Gründung der Regionen einen großen Einfluss nehmen. Damit könnten die Regionen, die schon jetzt eine gute Absorptionskapazität haben, diese noch vergrößern. Bei der Überprüfung der Ausführung der Strukturpolitik in Slowenien können wir feststellen, dass die Ordnung sehr kompliziert ist, weil am diesen Prozess sehr viele Institutionen und Benutzer teil nehmen und das gestaltet eine verwickelte Kette von Beziehungen. Wir müssen nämlich wissen, dass die Strukturfonds eine neue Art der Tätigkeit vorstellen und es braucht Zeit, dass sich die slowenische Administration diesen Veränderungen anpasst. Der Erfolg im Finanzierungsprozess aus den Strukturfonds hängt von einem gut vorbereiteten Projekt, einer gute Idee, einer gut vorbereitete Projektdokumentation und einer effiziente Projektausführung ab. Die Finanz- und Wirtschaftskrise, die eine Verschlechterung der Wirtschaftsituation in den meisten statistischen Regionen Sloweniens bewirkt hat, hat sich besonders stark auch in Pomurje abgespiegelt. Es war eine Intervention der Regierung notwendig und zwar wurde ein Gesetzt über die Entwicklungsunterstützung der Region Pomurje für die Periode 2010-2015 verabschiedet. Dieser Gesetz widmete die Aufmerksamkeit vor allem den Projekten der Mur-Region bei der Kandidatur für die Mittel der Programme der EU-Kohäsionspolitik. Um eine bessere Lebensqualität der Bewohner der Mur-Region zu sichern, ist eine Wirtschafsentwicklung notwendig, die auf der Entwicklung der neuen Technologien, Tourismus, naturidentischen Landwirtschaft und Schaffung der neuen Arbeitsplätzen basiert. Es ist wichtig eine solche Geschäftsumgebung zu schaffen, in der alle Wirtschafts-, Forschungs-, Natur-, Kultur, Umwelt- und Menschenpotenziale zur Nutzung der Entwicklungsgelegenheiten der slowenischen Wirtschaft beitragen.
V magistrskem delu se osredotočamo na raziskovanje vloge in pomena podobe ter ugleda političnih akterjev v kontekstu sodobne demokracije. Podobo in ugled vidimo kot dve izmed ključnih determinant, na osnovi katerih se nekonsistentni in neodvisni volivci ter državljani nasploh odločajo, komu nameniti svoj glas na volitvah in zvestobo v daljšem časovnem obdobju. Dejstvo je, da se sodobni volivci distancirajo od političnih strank in sledijo bolj kratkoročnim vzgibom presoje kot na primer podobi, osebnosti in uspešnosti političnega akterja. Sodobna demokracija je tako v 21. stoletju doživela razpotje, hkrati smo priča politični pasivnosti državljanov. Politični akterji se zato vedno bolj obračajo k orodjem političnega marketinga za mobilizacijo državljanov z namenom, da si izborijo zmago na volitvah in se v politični areni obdržijo daljše časovno obdobje. Politični marketing uporabljajo za identifikacijo volivčevih potreb in želja, na osnovi katerih nato (iz)gradijo podobo in ugled političnega akterja. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšno vlogo in pomen ima izgradnja podobe in ugleda političnih akterjev v različnih pristopih političnega marketinga ter v sodobni demokraciji, spoznati trende sodobne demokracije, ki se osredotočajo na personalizacijo politike, znotraj katere bomo analizirali pomen podobe in ugleda, teorije in modele (iz)gradnje podobe in ugleda ter ponudili sistematičen model (iz)gradnje podobe in ugleda, ki ga je mogoče aplicirati v praksi. Na tem področju namreč zaznavamo manko raziskovanj, saj večina avtorjev priznava pomembnost podobe političnega akterja pri volivčevi izbiri, hkrati pa zanemarja konceptualno razumevanje, kako se podoba sploh (iz)gradi ter katere tehnike in strategije se uporabljajo v tem postopku. ; In the master's thesis, we focus on exploring the role and importance of the image and reputation of political actors in the context of modern democracy. We see the image and reputation as two of the key determinants, based on which inconsistent and independent voters and citizen generally decide to whom to give their vote at the elections and loyalty in a longer period of time. It is a fact that modern voters distance themselves from political parties and follow more short-term decision-making motives, like image, personality and success of the political actor. In the 21st century, modern democracy is thus at a crossroads because we are witnessing political passiveness. Political actors thus increasingly turn to political marketing tools for the mobilization of citizen in order to win the elections and remain in the political arena for a longer period of time. They use political marketing to identify the needs and desires of voters, based on which they then build the image and reputation of the political actor. The goal of the master's thesis is to find out the role and importance of building the image and reputation of political actors (in different approaches of political marketing) in modern democracy, identify the trends of modern democracy with focus on policy personalization, within which we will analyse the importance of image and reputation, theories and models for image and reputation building and offer a systematic model for image and reputation building, which can be applied in practice. In this field, we namely perceive a lack of researches, since the majority of authors recognize the importance of the image of the political actor in the voter's decision-making process, but neglect the conceptual understanding how the image is even built and which techniques and strategies are being used in this procedure.
Nasprotno prevladujoči obravnavi Turčije kot najstarejše kandidatke za članstvo v Evropski uniji (EU) in turški zunanjepolitični strategiji do Zahodnega Balkana, ki predvideva delovanje kot partnerica EU, to delo analizira Turčijo kot neodvisnega zunanjepolitičnega akterja. Na podlagi dveh raziskovalnih vprašanj o normativnih elementih turške zunanjepolitične strategije preverjam hipotezo, da zaradi t. i. plitke evropeizacije na Zahodnem Balkanu po letu 2009 prihaja do večanja turškega normativnega vpliva v tej regiji. Kot kontrolno spremenljivko obravnavam deklaratorni odmik EU od širitve na Zahodni Balkan leta 2014. V teoretskem delu naloge konceptualiziram normativni zunanjepolitični vpliv in izdelam lasten analitični model normativnih elementov zunanjepolitične strategije. Po opisu zgodovinskega konteksta zunanjepolitičnega delovanja EU in Turčije na Zahodnem Balkanu v empiričnem delu sledi največji doprinos naloge k znanosti: analiza in interpretacija primarnega dokumenta – zunanjepolitične strategije Turčije (Disisleri Bakanligi, 2018), za katero sem zagotovil prvi prevod v angleščino. Nato še identificiram in analiziram zunanjepolitične akcije Turčije, pri katerih merim normativni vpliv na družbe, trge in države regije in ga kritično ovrednotim. Ugotavljam, da ni mogoče sklepati na večji normativni vpliv Turčije v regiji zaradi plitke evropeizacije. Normativni vpliv Turčije na države je bil namreč največji med leti 2009–2012, ko je z mediacijo v srbskem delu Sandžaka in vzpostavitvijo tripartitne platforme dosegla željen ugled velike sile iz otomanskih časov. Vendar pa po letu 2013 ta vpliv upade, saj nekatere države regije izražajo večja nasprotovanja turškim zunanjepolitičnim vrednotam ali uporabljenim sredstvom. Normativni vpliv na trge in na družbe regije je sicer konstanten ; prek agencije TIKA, inštituta Yunus Emre, verske institucije Diyanet in TV nadaljevank Turčija promovira svoje družbene vrednote: muslimanska vera, diaspora, patriarhalnost in ugled velike sile. ; Contrary to the dominant consideration of Turkey as the oldest candidate for membership in the European Union (EU) and Turkey's foreign policy strategy towards the Western Balkans, which envisions acting as the EU's partner, this work analyzes Turkey as an independent foreign-policy actor. On the basis of two research questions on the normative elements of the Turkish foreign policy strategy, I am testing a hypothesis that after 2009, due to the shallow Europeanization in the Western Balkans, one observes an increase of the Turkish normative influence in this region. As a control variable, I consider the declaratory withdrawal of the EU from Western Balkans enlargement efforts in 2014. In the theoretical part of the thesis, I conceptualize the normative foreign policy influence and construct my own analytical model of the normative elements of the foreign policy strategy. Following the description of the historical context of the EU and Turkey's foreing policy in the Western Balkans, the empirical part is followed by the biggest contribution of this thesis to science: analysis and interpretation of the primary document - Turkey's foreign policy strategy (Disisleri Bakanligi, 2018), for which I provided the first translation into English. I then identify and analyze Turkey's foreign policy actions, where I measure the normative influence on societies, markets and countries of the region, and offer its critical evaluation. Findings show that it is not possible to ascertain that shallow Europeanization causes greater normative influence of Turkey in the region. Turkey's normative influence on the countries was the largest between 2009-2012, when, through mediation in the Serbian part of Sandžak and the establishment of a tripartite platform, when the state achieved the desired reputation of a great power from Ottoman times. However, after 2013, this impact declined, as some countries in the region are more likely to oppose Turkey's foreign policy values or application of instruments. The normative impact on the markets and on the societies of the region is constant ; through TIKA Agency, Yunus Emre Institute, religious institution Diyanet and TV series Turkey promotes its social values: Muslim faith, diaspora, patriarchate and reputation of great power.
V pričujoči raziskavi smo preučili strukturo, dejavnike in posledice politične kulture in državljanske participacije v postjugoslovanskih družbah. Uporabljenih je bilo več virov kvantitativnih podatkov, med drugim raziskava 2.178 študentov družboslovja v osmih postjugoslovanskih entitetah (M starost = 19,8 leta, SD = 1,89) ; reprezentativni vzorci Evropske raziskave vrednot (2008) ; pretekli valovi Svetovne raziskave vrednot (1995/8) in podatki raziskave jugoslovanske mladine (Jupio, 1986). Analiza na agregatni ravni je pokazala, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih (Kosovo, BiH in NJR Makedonija) v večji meri prisotni elementi podložniške politične kulture (Almond in Verba, 1963), v okviru katere so se kot ključni elementi na individualni ravni izkazali avtoritarnost, splošni tradicionalizem, tradicionalni pogled na spolne vloge in nacionalizem. Medentitetne razlike na merah ekonomske kulture (ekonomski egalitarizem in državni paternalizem) so povečini majhne in statistično neznačilne, saj vse entitete na obeh indikatorjih dosegajo visoke povprečne vrednosti. V skladu s predvidevanji dopolnjene modernizacijske teorije je demokratična politična kultura bolj koherentna v socioekonomsko bolj razvitih postjugoslovanskih državah, v nasprotju s teorijo pa manj razvite države dosegajo višje povprečne ravni državljanske participacije. Starost in socioekonomski status sta se izkazala za najmočnejša sociodemografska dejavnika politične kulture in državljanske participacije. Višje stopnje učinkovite demokracije (Inglehart in Welzel, 2007) dosegajo socioekonomsko bolj razvite države, ki izkazujejo tudi najvišje stopnje demokratične politične kulture. Longitudinalna analiza ni pokazala enotne smeri političnokulturnih sprememb ; slednje so v zadnjih dveh desetletjih bile v smeri večanja tako demokratičnih kot tudi nekaterih podložniških orientacij (npr. avtoritarnosti). Avtorji sklenejo, da proces demokratične konsolidacije, tako političnokulturne kot tudi institucionalne, v večini postjugoslovanskih družb še ni končan. Na koncu so predstavljene implikacije raziskave. ; The present study examined structures, determinants and consequences of political culture and citizen participation in post-Yugoslav societies. Several empirical data sources were employed, among others a survey of 2,178 social science students in eight post-Yugoslav entities (M age = 19.8 years, SD = 1.89) ; representative samples from European Values Study (2008), earlier waves of World Values Survey (1995/8) and a study of Yugoslav youth Jupio carried out in 1985. The aggregate level results indicated that socio-economically less developed entities (Kosovo, BiH, and FYR Macedonia) scored higher on subject political culture (Almond and Verba, 1963), which was at the individual level found to be characterized by its four core components: authoritarianism, general traditionalism, traditional gender roles attitudes, and nationalism. Between-country differences on measures of economic cultural orientations (economic egalitarianism and state paternalism) were largely minor or insignificant, since all entities scored high on both measures. As predicted by revised modernization theory democratic political culture was found to be more coherent in socioeconomically more developed post-Yugoslav countries. Inconsistent with modernization approach results demonstrated higher levels of citizen participation in less well-off countries. Age and socioeconomic status proved to be the most potent sociodemographic predictors of political culture and citizen participation. Finally, democracy was found to be more effective (Inglehart and Welzel, 2007) in socioeconomically more developed countries, which also scored highest on measures of democratic political culture. Longitudinal analysis did not uniformly confirm substantive political culture changes with changes in the last two decades taking place in both democratic as well as authoritarian direction. Authors conclude that the process of democratic consolidation, both political-cultural as well as institutional, is far from over in the majority of post-Yugoslav entities. Implications of the results are discussed.
Finančna kriza, ki se je začela v ZDA leta 2007, je vplivala na vse panoge svetovnega gospodarstva. Največ pozornosti je bilo v tem obdobju namenjene krizi bančnega sistema, ki ga je kriza prizadela najbolj intenzivno. A tudi zavarovalniškemu sektorju kriza ni prizanesla. V prvem delu magistrske naloge smo ugotavljali značilnosti evropskega in slovenskega zavarovalniškega sektorja, njuno stopnjo razvitosti, strukturo in zgodovinski razvoj. Ugotovili smo, da so krize sestavni del svetovne ekonomije in ugotovili vlogo zavarovalniškega sektorja kot blažilca krize. Vpliv finančne krize na poslovanje zavarovalnic smo v magistrski nalogi raziskali na geografskem področju Evrope in z vzorcem štirideset največjih zavarovalnic po bilančni vsoti. Poslovanje zavarovalnic v obdobju pred in v krizi smo analizirali na podlagi najpomembnejših finančnih kazalnikov, kot so cena delnice, čisti dobiček, celotna sredstva in kapital, tržna kapitalizacija, dobiček na delnico, ROA, ROE, beta, število delnic in multiplikator čistega dobička. Finančne kazalnike smo sprva razložili s teoretičnega vidika, nato pa v sklopu analize izpostavili njihove prednosti in slabosti pri uporabi za nakupne odločitve delnic. Statistično analizo smo opravili s pomočjo enostavne regresijske in korelacijske analize. Rezultati regresijske analize so nam dali odgovor na vprašanja o dejanskem vplivu krize na posamezno zavarovalnico in finančni kazalnik. Prav tako o moči in obsegu krize, ki smo jih nato posplošili na celotni zavarovalniški trg Evrope. Uporabljene statistične analize so nam potrdile vpliv krize na evropski zavarovalniški trg, vendar je bil ta znotraj zavarovalnic in finančnih kazalnikov zelo raznolik. S korelacijsko analizo smo ugotavljali, kakšna je medsebojna koreliranost zavarovalnic pri posameznem finančnem kazalniku. Glede na vse večjo stopnjo globalizacije in integracije evropskega in svetovnega gospodarstva smo ugotovili, da ima to vpliv tudi na zavarovalnice, ki so med seboj v veliko primerih korelirane. V analizo smo vključili tudi slovenski zavarovalniški sektor, in sicer zavarovalnico, ki od leta 2008 kotira na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, Zavarovalnico Triglav, d. d. Slovenski zavarovalniški sektor smo primerjali z evropskim in tako ugotavljali razlike in podobnosti, ki so se dogajale v analiziranem obdobju. Že v prvem delu smo ugotovili, da slovenski zavarovalniški sektor po razvitosti zaostaja za evropskim povprečjem. Razvojni zaostanek pa se zaradi hitrega razvoja slovenskih zavarovalnic počasi zmanjšuje. Prav razlika v razvitosti slovenskega in evropskega zavarovalniškega trga je močno vplivala na končne rezultate analize, ki so potrdili neznaten vpliv krize na slovenski zavarovalniški sektor. ; Die Finanzkrise, die in Vereinigten Staaten im Jahr 2007 begann, hatte Auswirkungen auf alle Sektoren der Weltwirtschaft. In diesem Zeitraum hatte die größte Aufmerksamkeit die Krise des Bankwesens, die von der Krise am intensivsten betroffen war, aber auch der Versicherungssektor war von der Krise nicht verschont. Im ersten Teil der Masterarbeit schreiben wir über die Eigenschaften der europäischen und slowenischen Versicherungssektoren und über deren Entwicklungsstand, Struktur und der historischen Entwicklung. Wir stellten fest, dass Krisen ein Bestandteil der Weltwirtschaft sind, und dass die Versicherungssektoren die Rolle als Stoßdämpfer einnehmen. In unserer Magisterarbeit erforschten wir die Auswirkungen, die die Finanzkrise in dem geografischen Gebiet Europa, auf die Versicherungsanstalt hatte. Die Forschungsarbeit wurde an einer Stichprobe, die aus vierzig größten Versicherungsanstalten bestand und die mithilfe der Bilanzsumme durchgeführt wurde. Geschäftstätigkeit der Versicherungsanstalten in der Zeit vor und während der Krise wurde auf der Grundlage der wichtigsten Finanzkennzahlen wie Preis pro Aktie, Reingewinn, Bilanzsumme und Kapitalsumme, Marktkapitalisierung, Gewinn pro Aktie, ROA, ROE, Beta und andere. Finanzkennzahlen wurden zunächst von theoretischer Sicht erklärt. Danach untersuchten wir in Rahmen der Analyse ihre Vor- und Nachteile bei der Entscheidung von Aktieneinkauf. Statistische Analyse wurde mithilfe der einfachen Regressions- und Korrelationsanalyse durchgeführt. Die Ergebnisse der Regressionsanalyse gaben uns Antwort auf die Fragen, ob die Krise tatsächlich Einfluss auf die einzelnen Versicherungsanstalten und Finanzkennzahlen hatten und auch über dem Ausmaß und Stärke der Krise, das wir danach auf den gesamten europäischen Versicherungsmarkt verallgemeinert haben. ¬Die genutzte statistische Analyse hat uns den Einfluss der Krise auf dem europäischen Versicherungsmarkt bestätigt, aber er war sehr heterogen innerhalb Versicherungsunternehmen und Finanzkennzahlen. Die Korrelationsanalyse wurde verwendet, um festzustellen, ob die Versicherungsanstalten miteinander bei einzelnen Finanzkennzahlen in Korrelation sind. Mit dem steigenden Niveau der Globalisierung und Integration der europäischen und globalen Wirtschaft, sind wir der Meinung, dass dies eine Auswirkung auf Versicherungsanstalten hat, die sind nämlich in vielen Fällen in Korrelation. Die Analyse umfasste auch den slowenischen Versicherungssektor, und zwar Versicherungsanstalt Zavarovalnica Triglav d.d., die seit 2008 an der Börse codiert ist. Den slowenischen Versicherungssektor verglichen wir mit dem Europäischen, um so Unterschiede und Ähnlichkeiten zwischen den beiden festzustellen. Im ersten Teil stellten wir fest, dass der slowenische Versicherungssektor in der Entwicklung, im Vergleich zu dem europäischen Durchschnitt, im Rückstand ist. Der Entwicklungsrückstand hat sich durch die rasante Entwicklung der Versicherung in Slowenien vermindert. Der Unterschied zwischen der Entwicklung des slowenischen und europäischen Versicherungsmarktes hat einen großen Einfluss auf die endgültigen Ergebnisse der Analyse. Wir fanden heraus, dass die Krise unwesentliche Auswirkungen auf dem slowenischen Versicherungssektor hat.