Adult Literacy and Basic Education Policies in a Comparative Perspective: Selected Findings from four Country Cases ; Pismenost odraslih in temeljne izobraževalne politike s primerjalne perspektive: ugotovitve iz štirih držav

Abstract

Policies on adult literacy and basic education are gaining importance, especially since the results of the OECD Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC) revealed that a sizeable proportion of adults have low literacy levels and reported significant differences in competence-levels between countries. This article investigates the interplay between the polity, politics, and policies of adult literacy and basic education, drawing on qualitative data from an international-comparative project which examined basic education policies across countries, with an emphasis on literacy. The article presents findings from four countries (Austria, Denmark, England, and Turkey) focusing on governance structures and applying an actor-oriented theoretical framework. The analysis provides a systematic cross-country comparison on basic education policies and recognises the importance of governance structures in designing and implementing policies. ; Politike opismenjevanja odraslih in temeljne izobrazbe imajo vse večji pomen, posebej odkar so rezultati mednarodne raziskave o kompetencah odraslih (PIAAC) v okviru programa OECD pokazali, da precejšen delež odraslih dosega nižje stopnje pismenosti in da obstajajo znatne razlike v stopnjah kompetenc med državami. Članek raziskuje medsebojni vpliv med različnimi oblikami politik opismenjevanja odraslih in politik temeljne izobrazbe na podlagi kvalitativnih podatkov mednarodnega primerjalnega projekta, ki je proučeval temeljne izobraževalne politike v različnih državah s poudarkom na pismenosti. Članek predstavlja podatke štirih držav (Avstrije, Danske, Anglije in Turčije), pri čemer se osredotoča na strukture upravljanja in uporablja teoretični okvir, usmerjen k akterjem. Analiza prikazuje sistematično primerjavo temeljnih izobraževalnih politik v omenjenih državah in kaže na pomen struktur upravljanja pri oblikovanju in izvajanju politik.