Suchergebnisse

Avtor zagovarja tezo, da je Newtonova vzpostavitev razlikovanja med absolutnim in relativnim gibanjem, tj. zavrnitev opredelitve gibanja v razmerju do zaznavnih stvari, v »Sholiji o času, prostoru, mestu in gibanju« iz Matematičnih principov filozofije narave v veliki meri rezultat njegovega kritičnega obračuna z Descartesovo filozofijo narave. To je razvidno iz primerjave »Sholije«, v kateri Descartes sicer ni omenjen, z Newtonovo izrecno kritiko Descartesa v rokopisu De gravitatione. Pozitivni rezultati Newtonovega kritičnega soočenja z Descartesovim pojmovanjem gibanja so namreč skoraj v celoti identični njegovi teoriji gibanja iz »Sholije«: definicija gibanja mora zadevati celotno telo in ne samo njegove površine; vanjo je treba namesto »vzajemnega prenosa« vključiti silo, ki je vzrok fizičnega gibanja; gibanje teles je enakomerno hitro in premo, kar pa je mogoče doseči samo znotraj okvira absolutnega prostora oz. razsežnosti. Kar zadeva teorijo gibanja, je bil Newtonov filozofski izziv torej vseskozi Descartes.

U radu su korišteni tekstovi sovjetskih kritičara objavljeni u književnim novinama i časopisima krajem dvadesetih i tridesetih godina, predmet kojih su (ponekad tek povod za njih) djela A. Platonova ili pak ličnost autora. Tekstovi ilustriraju književnu sudbinu Platonovijevih djela te i samog pisca, koja je paradigmatična i za druge pisce ovog razdoblja koji se nisu koristili »metodom socijalističkog realizma« (npr. M. Bulgakova), književni život i politiku u SSSR-u 30-tih godina, te apsurdni, ali po djelo i pisca opasan, »socrealistički« pristup kritike djelima koja svojom strukturom osporavaju norme i vrijednosti što ih propisuje »proleterska« književnost i kasnija metoda socijalističkog realizma.