Suchergebnisse

SLOVENE: V zgodovini slovenskega knjižnega jezika je purizem igral pomembno vlogo. Usmerjen je bil tako proti zunanjim kot proti notranjim dejavnikom, ki so ogrožali jezik. Od zunanjih sta bila predvsem nemščina, ki je kot dominantni jezik srednje Evrope imela velik vplivna slovenščino na vseh jezikovnih ravninah, in srbohrvaščina, ki je bila dejansko sredstvo mednacionalnega sporazumevanja v bivši Jugoslaviji. Ksenofobični purizem je izločil iz knjižnega jezika večino nemških izposojenk in jih nadomestil z izposojenkami iz drugih slovanskih jezikov in kalki. Ker je glavnina nemških izposojenk ostalav pogovornem jeziku, se je knjižni jezik oddaljil od pogovornega. Podrugi strani pa je bil poskus izločanja številnih skladenjskih in frazeoloških kalkov iz jezika na splošno neuspešen, vsaj s praktičnega stališča. Kljub temu pa je puristični odziv na te prikrite vplive odigral pomembno simbolično vlogo s tem, da je utrdil slovensko jezikovno identiteto v zavesti slovenske jezikovne skupnosti. Besedje iz srbohrvaščine pa je povzročalo posebne zagate slovenskim puristom, ker je v 19. stol. hrvaščina dajala slovenščini sprejemljiva nadomestila za mednarodno in nemško abstraktno besedišče. Pri tem pa je bilo zaradi skupnega položaja v Jugoslaviji in izvorne bližine slovenščine in srbohrvaščine v praksi pogosto težko z gotovostjo razlikovati slovensko gradivo od srbohrvaškega. Zato je sistematično in nepristransko identificiranje tega gradiva ostalo naloga, s katero semorajo slovenski jezikoslovci soočiti v obdobju politične samostojnosti. Kar zadeva notranji razvoj, so puristi včasih skušali arhaizirati in slovanizirati pravopis in oblikoslovje knjižnega jezika.To je v določenih jezikoslovnih krogih pospeševalo vzdušje hiperkorektnosti in pikolovstva. Po drugi plati pa je struja narodoslovnega purizma, ki se začenja z vplivno osebnostjo Jerneja Kopitarja, služila kot protiutež arhaizaciji in slovanizaciji, ker je utemeljevala normo knjižne slovenščine na sodobnih narečjih. To osvetljuje dejstvo, da puristično poseganje ...

A review essay on books by (1) David Collier, & Henry Brady [Eds], Rethinking Social Inquiry: Diverse Tools, Shared Standards (Lanham: Rowman & Littlefield, 2004); (2) Colin Elman, & Miriam Fendius Elman [Eds], Bridges and Boundaries: Historians, Political Scientists, and the Study of International Relations (Cambridge: MIT Press, 2001); (3)Barbara Geddes, Paradigms and Sand Castles: Theory Building and Research Design in Comparative Politics (Ann Arbor: U Michigan Press, 2003); (4) John Gerring, Social Science Methodology: A Criterial Framework (New York: Cambridge U Press, 2001); & (5) Charles Ragin, Fuzzy-Set Social Science (Chicago: U Chicago Press, 2000).