Suchergebnisse

Evropska unija je postavila raziskave in inovacije v središče svojih aktivnosti ter jih finančno podprla z okvirnimi programi za raziskave in razvoj. Trenutni okvirni program, Obzorje 2020, je z 80 milijardami EUR v sedemletnem proračunskem obdobju največji javno financiran raziskovalni program na svetu. Cilj programa je ustvarjanje učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora ter s tem povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V magistrskem delu bomo podrobneje analizirali uspešnost slovenskih udeležencev v okvirnih programih EU, motive za sodelovanje v okvirnih programih ter preverjali vpliv javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj, kamor sodijo tudi sredstva iz okvirnih programov EU, na gospodarsko rast in na inovativnost držav članic EU. Ugotavljali bomo tudi, ali so srednje in vzhodnoevropske države, ki imajo nižji raziskovalni potencial v primerjavi z zahodnoevropskimi manj uspešne pri pridobivanju sredstev iz okvirnih programov EU. Ob koncu bomo preverili tudi kanale lobiranja v Obzorju 2020 ter podali priporočila za bolj uspešno črpanje sredstev iz programov EU. ; European Union has put research and innovation at the center of its activities and has financially supported is with framework programmes for research and development. With the budget of 80 billion EUR in a seven year period, the current framework programme Horizon 2020 is the biggest publicly funded research programme in the world. The aim of the programme is to create effective European Research Area and strengthen the competitiveness of Europe in the world. The paper will analyze the succsess of Slovenian participants in the EU framework programmes, motives for participation and the effect of public and private investments in the research and development on the economic growth and innovation in EU Member States. We will also show that Central and Eastern European countries are less successful in EU framework programmes due to their lower research potential. At the end we will describe channels for lobbying for the EU framework programmes and provide recommendations for better participation in the EU framework programmes.

V magistrskem delu smo analizirali prisotnost akrilamida v živilih na slovenskem trgu med leti 2010 do 2012. Podatke o vzorčenih izdelkih nam je posredoval ZZV-MB. Cilji raziskave so bili ugotoviti, v katerih živilih je največ akrilamida, ali količina akrilamida v živilih upada in če izmerjene vrednosti presegajo okvirne, ki jih predlaga Priporočilo Komisije Evropskih skupnosti o raziskavi ravni akrilamida v živilih z dne 10.1.2011. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programoma EXCEL in SPSS 21.0. Živila so bila razporejena v 10 glavnih skupin, skladno s prilogo Priporočila Komisije Evropskih skupnosti 2010/307/EU. Med 172 analiziranimi vzorci živil so bile najvišje srednje vrednosti v skupinah 2 (krompirjev čips), 293 µg/kg, 7 (kava in kavni nadomestki), 251 µg/kg, in 1 (pomfrit, ki se prodaja pripravljen za zaužitje), 177 µg/kg. Trend zniževanja vsebnosti akrilamida v živilih je opaziti le v skupini 2 (krompirjev čips). Okvirnih vrednosti ni preseglo nobeno živilo. Srednje in najvišje vrednosti akrilamida v živilih iz Slovenije v letih 2010 do 2012 so nižje v vseh skupinah živil v primerjavi z vrednostmi iz Evropske unije v letu 2010 in Velike Britanije v letu 2012. ; In our Master's thesis we have analysed the presence of acrylamide in the foodstuffs on the Slovenian market between the years 2010 and 2012. We got the data on the sampled food from the Institute of Public Health, Maribor. The objective of our research was to determine which foodstuffs contain the highest levels of acrylamide, if the levels of acrylamide in the foodstuffs is decreasing and if the measured levels of acrylamide exceed indicative values, recommended by the recommendation of the Commission of the European Communities on the survey of acrylamide levels in food, dated 10.1.2011. We did a statistical analysis of the data with programs EXCEL and SPSS 21.0. The foodstuffs were divided into 10 main groups in accordance with the annex of the European Commission recommendation 2010/307/EU. Amongst 172 analysed samples of foodstuffs, the highest mean values were in groups 2 (potato crisps), 293 µg/kg, 7 (coffee and coffee substitutes), 251 µg/kg and 1 (French fries, sold as ready to eat), 177 µg/kg. The downward trend of acrylamide levels in foodstuffs is visible only in group 2 (potato crisps). The indicative values were not exceeded in any foodstuff. The middle and the highest levels of acrylamide in the foodstuffs in Slovenia between the years 2010 and 2012 were lower in comparison to European Union's in 2010 and Great Britain's in 2012, in all groups.

Cepljenje otrok je v Sloveniji po zakonu obvezno in starši nimajo možnosti za svobodno odločitev glede tega. Področje obveznega cepljenja po teoriji Foucaulta spada v biopolitično oblast s primesmi disciplinarne oblasti. Ta vrsta oblasti ima nadzor nad vsemi biološkimi procesi, kot so razploditev, rodnost in smrtnost, nivo zdravja, trajanje življenja, dolgoživost, hkrati pa vrši tudi nadzor nad vsemi pogoji, ki na te procese vplivajo. Gre za celoten sistem intervencij in urejevalnih kontrol, biopolitika populacije. To je oblast vzpodbujanja, usmerjanja, reguliranja in nadzora, preko katere se upravlja telesa in življenja. Šole, vojašnice, zapori, psihiatrične institucije so se razvili kot instrumenti regulacije populacije, prav tako pa med te instrumente spadata javno zdravstvo in obvezno cepljenje, ki omogočata podvrženje teles in nadzor populacije. Obvezno cepljenje je v zahodnem delu Evrope večinoma prostovoljno, medtem ko v Sloveniji in državah južne in vzhodne evrope vlada obvezno cepljenje. V primeru neupoštevanja zakona o obveznem cepljenju so starši v prekršku, zaradi česar je zagrožena denarna globa. ; In Slovenia immunisation of children is mandatory by law and parents do not have the freedom to make the decisions regarding it. In Foucault's theory compulsory immunisaton falls under the biopolitical power with elements of the disciplinary authority. This type of authority has power over all human biological processes, such as procreation, fertility and mortality, level of health, length of life, and longevity, while at the same time posessing the power of control over all the conditions, that influence these processes. This is a complete system of interventions and regulatory controls, the biopolitics of the population. This is the authority of encouragement, guidance, regulation and control, through which bodies and lives are managed. Schools, barracks, prisons, psychiatric institutions have been developed as instruments of population regulation as well as public healthcare and mandatory vaccinations, which enable subjection of bodies and population control. In western European coutries vaccination is mostly voluntary, while in Slovenia and other southern and eastern European countries immunisation is mandatory. Failure to comply with the law is a misdemeanor with the threat of a monetary fine.

Predmet magistrskega dela se nanaša na analizo stanja internacionalizacije visokega šolstva v Sloveniji in postopke vpisa tujih študentov oziroma procesne ovire pri vpisovanju tujcev iz tretjih držav (npr. vpisni roki, presoja dokazil ali (ne)sodelovanje med organi). Ključne ugotovitve na podlagi kvantitativnih metod, kjer sem analizirala javne statistične podatke, in kvalitativnih metod z analizo zakonodaje in s polstrukturiranimi intervjuji, so, da obstaja dokaj velika nekompatibilnost postopkov med univerzami, Ministrstvom za zunanje zadeve v povezavi z upravnimi enotami ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport in pri pridobivanju dovoljenj za začasno prebivanje v času študija pri tujcih iz tretjih držav. Opravljena je bila tudi mednarodna primerjava s Finsko, ki kaže visoko ciljno usmerjenost v internacionalizacijo in je enako kot Slovenija članica EU. Skozi raziskavo so bile potrjene podane izhodiščne hipoteze. Internacionalizacija za vse deležnike prinaša koristi. Toda rokovnik vpisnih opravil šolskega ministrstva in univerz, npr. Univerze v Mariboru, ni prilagojen tujcem iz tretjih držav. Tudi domet smiselne rabe Zakona o splošnem upravnem postopku v visokem šolstvu ni jasen. Posledica teh pojavov so predolgi postopki in dejanski prihod študentov v Slovenijo šele sredi študijskega obdobja, kar otežuje konkurenčnost slovenskih univerz. Normativni okvir vpisa tujih študentov in še bolj njegovo (ne)izvajanje pri nas tako nista povsem usklajena s cilji internacionalizacije visokega šolstva, kar potrjuje tudi bolj učinkovit sistem istovrstnih postopkov na Finskem. Rezultati magistrskega dela pa so prikazali pozitivne zglede in smeri razvoja, s katerimi bi lahko Slovenija v bodoče regulirala in izvajala vpise tujcev iz tretjih držav. ; The subject of this master's thesis deals with the analysis of the internationalization of higher education in Slovenia and the procedures for enrolment of foreign students or the procedural barriers in regard to the enrolment of candidates from the third world countries, (e. g. enrolment deadlines, assessment of certificates or (non) cooperation between authorities). The key findings, based on quantitative methods employing the analysis of public statistics data, and qualitative methods employing legislation analysis and semi-structured interviews, are that for foreigners from the third world countries there is a rather high incompatibility of procedures between universities, the Ministry of Foreign Affairs in relation to administrative units and the Ministry of Education, Science and Sport in regard of obtaining temporary residence permits while studying. The research, further on, includes an international comparison with Finland, which is highly goal oriented towards internationalization and is the same as Slovenia member state of the European Union. Through the research, the baseline hypotheses were confirmed. Internationalization brings benefits for all stakeholders. But the schedule of enrolment tasks of the school ministry and universities, e.g. the University of Maribor is not suitable for foreigners from the third world countries. Also, the scope of meaningful use of the General Administrative Procedure Act in higher education is not clear. These phenomena result in lengthy procedures and the actual arrival of students to Slovenia only in the middle of the study period, which consequently hinders the competitiveness of Slovenian universities. The normative framework of enrolment of foreign students and, even more so, its (non) implementation in Slovenia are, thus, not completely in line with the goals of internationalization of higher education, which also confirms a more efficient system of similar procedures in Finland. The results of the master's thesis showed positive examples and directions of development, with which Slovenia could regulate and implement the enrolment of foreigners from the third world countries in the future.

Temporary or permanent, local or international, voluntary or forced, legal or illegal, registered or unregistered migrations of individuals, whole communities or individual groups are an important factor in constructing and modifying (modern) societies. The extent of international migrations is truly immense. At the time of the preparation of this publication more than 200 million people have been involved in migrations in a single year according to the United Nations. Furthermore, three times more wish to migrate, mostly from sub-Saharan Africa towards some of the most economically developed areas of the world according to the estimates by the Gallup Institute (Esipova, 2011). Some authors, although aware that it is not a new phenomenon, talk about the era of migration (Castles, Miller, 2009) or the globalization of migration (Friedman, 2004). The global dimensions of migration are definitely influenced also by the increasingly visible features of modern societies like constantly changing conditions, instability, fluidity, uncertainty etc. (Beck, 2009; Bauman, 2002).The extent, direction, type of migrations and their consequences are affected by many social and natural factors in the areas of emigration and immigration. In addition, researchers from many scientific disciplines who study migrations have raised a wide range of research questions (Boyle, 2009, 96), use a variety of methodological approaches and look for different interpretations in various spatial, temporal and contextual frameworks. The migrations are a complex, multi-layered, variable, contextual process that takes place at several levels. Because of this, research on migrations has become an increasingly interdisciplinary field, since the topics and problems are so complex that they cannot be grasped solely and exclusively from the perspective of a single discipline or theory. Therefore, we are witnessing a profusion of different "faces of migration", which is reflected and at the same time also contributed to by this thematic issue of the journal Ars & Humanitas.While mobility or migration are not new phenomena, as people have moved and migrated throughout the history of mankind, only recently, in the last few decades, has theoretical and research focus on them intensified considerably. In the last two decades a number of research projects, university programs and courses, research institutes, scientific conferences, seminars, magazines, books and other publications, involving research, academia as well as politics and various civil society organizations have emerged. This shows the recent exceptional interest in the issue of migration, both in terms of knowledge of the processes involved, their mapping in the history of mankind, as well as the theoretical development of migration studies and daily management of this politically sensitive issue.Migration affects many entities on many different levels: the individuals, their families and entire communities at the local level in the emigrant societies as well as in the receiving societies. The migration is changing not only the lives of individuals but whole communities and societies, as well as social relations; it is also shifting the cultural patterns and bringing important social transformations (Castles 2010). This of course raises a number of questions, problems and issues ranging from human rights violations to literary achievements. Some of these are addressed by the authors in this thematic issue.The title "Many faces of migration", connecting contributions in this special issue, is borrowed from the already mentioned Gallup Institute's report on global migration (Esipova, 2011). The guiding principle in the selection of the contributions has been their diversity, reflected also in the list of disciplines represented by the authors: sociology, geography, ethnology and cultural anthropology, history, art history, modern Mediterranean studies, gender studies and media studies. Such an approach necessarily leads not only to a diverse, but at least seemingly also incompatible, perhaps even opposing views "on a given topic. However, we did not want to silence the voices of "other" disciplines, but within the reviewing procedures actually invited scientists from the fields represented by the contributors to this volume. The wealth of the selected contributions lies therefore not only in their coherence and complementarity, but also in the diversity of views, stories and interpretations.The paper of Zora Žbontar deals with the attitudes towards foreigners in ancient Greece, where the hospitality to strangers was considered so worthy a virtue that everyone was expected to "demonstrate hospitality and protection to any foreigner who has knocked on their door". The contrast between the hospitality of ancient Greece and the modern emergence of xenophobia and ways of dealing with migration issues in economically developed countries is especially challenging. "In an open gesture of hospitality to strangers the ancient Greeks showed their civilization".Although the aforementioned research by the United Nations and Gallup Institute support some traditional stereotypes of the main global flows of migrants, and the areas about which the potential migrants "dream", Bojan Baskar stresses the coexistence of different migratory desires, migration flows and their interpretations. In his paper he specifically focuses on overcoming and relativising stereotypes as well as theories of immobile and non-enterprising (Alpine) mountain populations and migrations.The different strategies of the crossing borders adopted by migrant women are studied by Mirjana Morokvasic. She marks them as true social innovators, inventing different ways of transnational life resulting in a bottom-up contribution to the integrative processes across Europe. Some of their innovations go as far as to shift diverse real and symbolic boundaries of belonging to a nation, gender, profession.Elaine Burroughs and Zoë O'Reilly highlight the close relations between the otherwise well-established terminology used in statistics and science to label immigrants in Ireland and elsewhere in EU, and the negative representations of certain types of migrants in politics and the public. The discussion focusses particularly on asylum seekers and illegal immigrants who come from outside the EU. The use of language can quickly become a political means of exclusion, therefore the authors propose the development and use of more considerate and balanced migration terminology.Damir Josipovič proposes a change of the focal point for identifying and interpreting the well-studied migrations in the former Yugoslavia. The author suggests changing the dualistic view of these migrations to an integrated, holistic view. Instead of a simplified understanding of these migrations as either international or domestic, voluntary or forced, he proposes a concept of pseudo-voluntary migrations.Maja Korać-Sanderson's contribution highlights an interesting phenomenon in the shift in the traditional patterns of gender roles. The conclusions are derived from the study of the family life of Chinese traders in transitional Serbia. While many studies suggest that child care in recent decades in immigrant societies is generally performed by immigrants, her study reveals that in Serbia, the Chinese merchants entrust the care of their children mostly to local middle class women. The author finds this switch of roles in the "division of labour" in the child care favourable for both parties involved.Francesco Della Puppa focuses on a specific part of the mosaic of contemporary migrations in the Mediterranean: the Bangladeshi immigrant community in the highly industrialized North East of Italy. The results of his in-depth qualitative study reveal the factors that shape this segment of the Bangladeshi diaspora, the experiences of migrants and the effects of migration on their social and biographical trajectories.John A. Schembri and Maria Attard present a snippet of a more typical Mediterranean migration process - immigration to Malta. The authors highlight the reduction in migration between Malta and the United Kingdom, while there is an increase in immigration to Malta from the rest of Europe and sub-Saharan Africa. Amongst the various impacts of immigration to Malta the extraordinary concentration of immigrant populations is emphasized, since the population density of Malta far exceeds that of nearly all other European countries.Miha Kozorog studies the link between migration and constructing their places of their origin. On the basis of Ardener's theory the author expresses "remoteness" of the emigratory Slavia Friulana in terms of topology, in relation to other places, rather than in topography. "Remoteness" is formed in relation to the "outside world", to those who speak of "remote areas" from the privileged centres. The example of an artistic event, which organizers aim "to open a place like this to the outside world", "to encourage the production of more cosmopolitan place", shows only the temporary effect of such event on the reduction of the "remoteness".Jani Kozina presents a study of the basic temporal and spatial characteristics of migration "of people in creative occupations" in Slovenia. The definition of this specific segment of the population and approach to study its migrations are principally based on the work of Richard Florida. The author observes that people with creative occupations in Slovenia are very immobile and in this respect quite similar to other professional groups in Slovenia, but also to the people in creative professions in the Southern and Eastern Europe, which are considered to be among the least mobile in Europe. Detailed analyses show that the people in creative occupations from the more developed regions generally migrate more intensely and are also more willing to relocate.Mojca Pajnik and Veronika Bajt study the experiences of migrant women with the access to the labour market in Slovenia. Existing laws and policies push the migrants into a position where, if they want to get to work, have to accept less demanding work. In doing so, the migrant women are targets of stereotyped reactions and practices of discrimination on the basis of sex, age, attributed ethnic and religious affiliation, or some other circumstances, particularly the fact of being migrants. At the same time the latter results in the absence of any protection from the state.Migration studies often assume that the target countries are "modern" and countries of origin "traditional". Anıl Al- Rebholz argues that such a dichotomous conceptualization of modern and traditional further promotes stereotypical, essentialist and homogenizing images of Muslim women in the "western world". On the basis of biographical narratives of young Kurdish and Moroccan women as well as the relationships between mothers and daughters, the author illustrates a variety of strategies of empowerment of young women in the context of transnational migration.A specific face of migration is highlighted in the text of Svenka Savić, namely the face of artistic migration between Slovenia and Serbia after the Second World War. The author explains how more than thirty artists from Slovenia, with their pioneering work in three ensembles (opera, ballet and theatre), significantly contributed to the development of the performing arts in the Serbian National Theatre in Novi Sad.We believe that in the present thematic issue we have succeeded in capturing an important part of the modern European research dynamic in the field of migration. In addition to well-known scholars in this field several young authors at the beginning their research careers have been shortlisted for the publication. We are glad of their success as it bodes a vibrancy of this research area in the future. At the same time, we were pleased to receive responses to the invitation from representatives of so many disciplines, and that the number of papers received significantly exceeded the maximum volume of the journal. Recognising and understanding of the many faces of migration are important steps towards the comprehensive knowledge needed to successfully meet the challenges of migration issues today and even more so in the future. It is therefore of utmost importance that researchers find ways of transferring their academic knowledge into practice – to all levels of education, the media, the wider public and, of course, the decision makers in local, national and international institutions. The call also applies to all authors in this issue of the journal. ; Začasne ali stalne, lokalne ali mednarodne, prostovoljne ali prisilne, legalne ali ilegalne, registrirane ali neregistrirane migracije posameznic in posameznikov, celih družbenih skupnosti ali posameznih skupin predstavljajo pomemben dejavnik v konstruiranju in spreminjanju (sodobnih) družb. Razsežnosti mednarodnih migracij so resnično ogromne, saj je bilo vanje v času nastajanja te publikacije po ocenah Združenih narodov v enem letu vključenih več kot 200 milijonov ljudi. Po ocenah Gallupovega inštituta pa se jih še trikrat toliko želi preseliti, največ iz podsaharske Afrike ter proti nekaterim gospodarsko najbolj razvitim območjem sveta (Esipova, 2011). Nekateri avtorji zato, čeprav ob zavedanju, da ne gre za nov fenomen, govorijo o dobi migracij (Castles, Miller, 2009) ali o globalizaciji migracij (Friedman, 2004). Zagotovo je na globalne razsežnosti migracij vplivalo tudi to, da so vse bolj vidne značilnosti sodobnih družb nenehno spreminjanje razmer, nestabilnost, fluidnost, negotovost ipd. (Beck, 2009; Bauman, 2002).Na obseg, smeri in vrste migracij ter na njihove posledice vplivajo številni družbeni in naravni dejavniki, tako na območjih odseljevanja kot tudi na območjih priselitev. Poleg tega si raziskovalke in raziskovalci iz številnih znanstvenih disciplin, ki proučujejo migracije, v raziskavah zastavljajo »neverjetno raznovrstna« vprašanja (Boyle, 2009, 96), uporabljajo različne metodološke pristope in iščejo različne interpretacije, in sicer v različnih prostorskih, časovnih in vsebinskih okvirih. Vse bolj prihaja do izraza, da so migracije kompleksen, večplasten, spremenljiv in kontekstualen proces, ki poteka na več ravneh. Prav zaradi tega spoznanja je raziskovanje migracij postajalo vse bolj interdisciplinarno polje, saj so teme in problemi tako kompleksni, da jih ni mogoče zagrabiti zgolj in izključno iz perspektive ene same znanosti ali teorije. Zato smo priča pravemu bogastvu »obrazov migracij«, ki ga odraža ter obenem k njemu tudi prispeva pričujoča tematska številka revije Ars & Humanitas.Čeprav mobilnost oziroma migracije niso nov pojav, saj so se ljudje selili in preseljevali skozi celotno zgodovino človeštva, pa se šele v zadnjem času, v zadnjih nekaj desetletjih, z njimi resno teoretsko in raziskovalno ukvarjamo. V zadnjih dveh desetletjih so se pojavili številni raziskovalni projekti, univerzitetni programi in predmeti, raziskovalni inštituti, znanstvene konference, posveti, revije, knjige in druge publikacije, pri katerih sodelujejo tako raziskovalna in akademska sfera kot tudi politika in različne civilnodružbene organizacije. To priča o v zadnjem času izjemnem zanimanju za vprašanje migracij, tako kar zadeva poznavanje samih procesov in njihovo mapiranje v zgodovini človeštva kot tudi teoretski razvoj migracijskih študij in vsakodnevno urejanje tega politično občutljivega vprašanja.Migracije zadevajo številne subjekte na številnih ravneh: posameznice in posameznike, njihove družine ter celotne skupnosti tako na lokalni ravni v družbi emigracije kakor tudi na vseh teh ravneh v imigrantski družbi. Z migracijami se spreminjajo ne samo življenja posameznikov in posameznic, ampak se spreminjajo celotne skupnosti oziroma družbe in družbeni odnosi, zamikajo se kulturni vzorci, prihaja do pomembnih družbenih transformacij (Castles, 2010). Ob tem se seveda odpirajo številne teme, problemi in vprašanja, ki se gibljejo v širokem razponu od kršenja človekovih pravic do literarnih presežkov. Nekaterih od njih se dotikajo tudi prispevki v pričujoči tematski številki.Povezovalni naslov prispevkov v tej tematski številki revije, »Številni obrazi migracij«, smo si sposodili iz že omenjenega poročila Gallupovega inštituta o globalnih selitvah (Esipova, 2011). Temeljno vsebinsko vodilo pri izbiri prispevkov je bila raznovrstnost, kar nakazuje tudi pregled znanstvenih disciplin, iz katerih prihajajo avtorji: sociologija, geografija, etnologija in kulturna antropologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, sodobne sredozemske študije, študiji spola in medijski študiji. Tak pristop nujno pripelje ne le do raznolikih, ampak tudi do vsaj navidezno neskladnih, morda celo nasprotnih pogledov na obravnavane tematike. Vendar nismo želeli utišati glasov iz »drugih« znanstvenih disciplin, temveč smo raje v recenzentske postopke povabili znanstvenike s področij, s katerih so tudi avtorji. Bogastvo zbranih prispevkov torej ni v njihovi medsebojni skladnosti in potrjevanju, temveč prav v mnogoterosti pogledov, zgodb in interpretacij.Prispevek Zore Žbontar obravnava odnos do tujcev v antični Grčiji, kjer je bilo gostoljubje do tujcev tako častivredna vrlina, da je vsak moral »izkazati gostoljubje in zaščititi kateregakoli tujca, ki je potrkal na vrata«. Zlasti je izzivalen kontrast med gostoljubjem v antični Grčiji in sodobnim pojavljanjem ksenofobije ter načini soočanja z migracijsko problematiko v gospodarsko razvitih državah. »Antični Grki so v odprti gesti gostoljubja do tujcev prepoznali svojo civiliziranost.«Čeprav omenjene raziskave Združenih narodov in Gallupovega inštituta podpirajo nekatere uveljavljene stereotipe o glavnih globalnih tokovih migrantov ter o območjih, o katerih »sanjajo« potencialni migranti, Bojan Baskar opozarja na sočasen obstoj tudi drugačnih migracijskih želja, tokov migracij in njihovih interpretacij. Posebej se osredotoči na preseganje in relativizacijo stereotipov in teorij o nemobilnem in nepodjetnem (alpskem) hribovskem prebivalstvu in migracijah.O tem, kako različne strategije pri prehajanju, prestopanju in prečkanju meja razvijejo migrantke, piše Mirjana Morokvasic. Označi jih kot prave socialne inovatorke, ki izumijo različne načine transnacionalnega življenja in tako od spodaj navzgor prispevajo k integrativnim procesom po vsej Evropi. V svoji inovativnosti gredo nekatere tako daleč, da premikajo različne, tako realne kot simbolne meje pripadanja naciji, spolu in poklicu.Elaine Burroughs in Zoë O'Reilly izpostavita tesno povezanost med sicer uveljavljeno terminologijo, s katero v statistiki in tudi znanosti označujejo imigrante na Irskem in širše v EU, ter negativnimi reprezentacijami nekaterih tipov migrantov v politiki in javnosti. Razpravo navežeta zlasti na iskalce azila in nezakonite priseljence, ki pridejo iz držav zunaj EU. Raba jezika lahko hitro postane politični način izključevanja, zato predlagata razvoj in uporabo obzirnejše in pravičnejše migracijske terminologije.Za spremembo izhodišča opredeljevanja in interpretacije sicer dobro proučenih selitev v nekdanji Jugoslaviji se zavzame Damir Josipovič. Predlaga zamenjavo dualističnega pogleda na te migracije s celostnim. Namesto njihovega poenostavljenega razumevanja kot mednarodnih in notranjih ali prostovoljnih in prisilnih migracij pa se zavzema za koncept psevdoprostovoljnih migracij.Na zanimiv fenomen zamikanja ustaljenih vzorcev spolnih vlog opozori tekst Maje Korać-Sanderson, katere zaključki izhajajo iz študije družinskega življenja kitajskih trgovcev v tranzicijski Srbiji. Medtem ko številne študije ugotavljajo, da skrbstveno delo v zadnjih desetletjih v imigrantskih družbah v glavnem opravljajo migrantke, njena študija ugotavlja, da v Srbiji kitajske trgovke skrb za svoje otroke večinoma zaupajo lokalnim ženskam srednjega razreda. Ta obrat vlog pri »delitvi dela« v skrbstveni sferi, ugotavlja avtorica, je v prid obema vpletenima stranema.Specifičen del mozaika sodobnih migracij v Sredozemlju, bangladeške skupnosti imigrantov na visoko industrializiranem severovzhodu Italije, razkriva Francesco Della Puppa. Izsledki poglobljenega kvalitativnega proučevanja odstirajo dejavnike, ki oblikujejo ta segment bangladeške diaspore, izkušnje migrantov ter učinke selitve na njihove družbene in biografske trajektorije.Izsek iz bolj tipičnih sredozemskih migracijskih procesov na primeru priseljevanja na Malto predstavita John A. Schembri in Maria Attard. Ugotavljata zmanjševanje števila selitev med Malto in Veliko Britanijo ob hkratnem povečevanju priseljevanja iz ostalih držav Evrope in podsaharske Afrike. Med učinki priseljevanja na Malto izpostavita izredno zgoščenost priseljenega prebivalstva, ki presega gostote celotnih prebivalstev v nekaterih evropskih državah.Miha Kozorog obravnava povezavo med migracijami in konstruiranjem krajev, iz katerih te migracije izvirajo. S pomočjo Ardenerjeve teorije »odročnost« izrazito emigracijske Benečije izrazi ne toliko v topografskem kot v topološkem smislu, v razmerju do drugih krajev. »Odročnost« nastaja v razmerju z »zunanjim svetom«, s tistimi, ki govorijo o »odročnih krajih« iz privilegiranih središč. Na primeru umetniškega dogodka, s katerim želijo organizatorji »odpreti tak kraj zunanjemu svetu« in »spodbuditi produkcijo bolj svetovljanskega kraja«, pokaže zgolj začasnost učinka tega dogodka na zmanjšanje »odročnosti«.O temeljnih časovnih in prostorskih značilnostih selitev »prebivalcev z ustvarjalnim poklicem« v Sloveniji piše Jani Kozina. Pri opredeljevanju tega specifičnega dela prebivalstva in pristopa k proučevanju njegovega migriranja se opre zlasti na dela Richarda Floride. Ugotavlja, da so prebivalci z ustvarjalnim poklicem v Sloveniji prostorsko zelo nemobilni in po tem kriteriju precej podobni ostalim poklicnim skupinam v Sloveniji, obenem pa tudi prebivalcem z ustvarjalnimi poklici v južni in vzhodni Evropi, za katere velja, da so med najmanj mobilnimi v Evropi. Podrobnejše analize pokažejo, da se ustvarjalci bolj razvitih regij načeloma intenzivneje selijo in so tudi v večji meri pripravljeni na selitev.O izkušnjah migrantk pri dostopu do trga delovne sile v Sloveniji govori članek Mojce Pajnik in Veronike Bajt. Obstoječa zakonodaja in posamezne politike namreč migrantke potiskajo v položaj, ko, če hočejo priti do zaposlitve, pristajajo na manj zahtevna dela. Pri tem so tarče stereotipnih reakcij in praks diskriminiranja tako na podlagi spola kot tudi starosti, pripisane etnične in religiozne pripadnosti ali kakšne druge okoliščine, še posebej dejstva, da so migrantke. Obenem pa prav zadnje vpliva na to, da s strani države niso deležne nikakršne zaščite.Migracijske študije pogosto domnevajo, da so ciljne države »moderne«, države izvora pa »tradicionalne«. Razprava Anıl Al-Rebholz ugotavlja, da takšna dihotomija pojmovanja modernega in tradicionalnega dodatno spodbuja stereotipne, esencialistične in homogenizirajoče predstave o muslimanskih ženskah v »zahodnem svetu«. Na podlagi biografskih pripovedi mlade Maročanke in Kurdinje ter razmerij med materami in hčerami prikaže raznolike strategije opolnomočenja mladih žensk v transnacionalnem migracijskem kontekstu.Specifični obraz migracij prinaša tekst Svenke Savić, namreč obraz umetniških migracij med Slovenijo in Srbijo po drugi svetovni vojni. Avtorica v njem ugotavlja, da je v treh ansamblih (opernem, gledališkem in baletnem) več kot trideset umetnic in umetnikov iz Slovenije s svojim pionirskim delom pomembno zaznamovalo razvoj gledališke umetnosti v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu.Verjamemo, da nam je uspelo v pričujočo tematsko številko ujeti pomemben del sodobnega evropskega raziskovalskega utripa s področja migracij. Poleg uveljavljenih znanstvenikov s tega področja se je v ožji izbor prispevkov uvrstilo tudi več mladih avtoric in avtorjev, ki začenjajo raziskovalne kariere. Njihov uspeh nas veseli, saj obeta živahnost tega raziskovalnega področja tudi v bodoče. Obenem nas veseli, da so se vabilu odzvali predstavniki tako številnih znanstvenih disciplin ter da je število prispevkov, ki smo jih prejeli, znatno presegalo največji možni obseg revije. Spoznavanje in razumevanje številnih obrazov migracij sta pomembna koraka proti celovitemu znanju, potrebnemu za uspešno soočanje z izzivi migracijske problematike danes in, kot kaže, še posebej v prihodnosti. Zato je izjemnega pomena, da raziskovalci najdemo načine prenosa svojih znanstvenih spoznanj v prakso – na vse ravni izobraževanja, v medije, širše strokovne javnosti ter seveda tudi odločevalcem v lokalnih, državnih in mednarodnih ustanovah. Poziv velja tudi vsem avtorjem prispevkov v tej številke revije.

Obstaja veliko študij, ki se ukvarjajo s primerjalnim vrednotenjem e-uprave. Razlog za tako popularnost primerjalnega vrednotenja je interes različnih držav za boljši vpogled v trenutno specifično fazo razvoja e-uprave na nacionalni ravni. Ta vpogled hkrati razkriva pozitivne in negativne plati razvoja v primerjavi z drugimi državami ter tiste vidike, ki jih je treba izboljšati. Namen naše študije, ki vsebuje analizo razvitosti e-uprave v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški, Danski in Estoniji v letih 2014, 2015 in 2016, je ugotoviti, ali v izbranih državah obstaja povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in drugimi izbranimi dejavniki razvitosti države (višina bruto domačega proizvoda, stopnja izobrazbe in stopnja interakcije z javnimi organi). Za opisovanje ključnih pojmov e-uprave in kazalnikov razvitosti smo uporabili metodo deskripcije, s komparativno in statistično metodo pa smo primerjali izmerjene vrednosti izbranih kazalnikov. Ugotovitve analize ne nakazujejo povezanosti med višino BDP in stopnjo razvitosti euprave. Pri nižji in srednji stopnji izobrazbe obstaja negativna povezanost, kar pomeni, da manjši kot so deleži prebivalstva z nižjo oziroma srednjo izobrazbo, bolj se povečuje stopnja razvitosti e-uprave. Delež prebivalstva z visoko izobrazbo pa je pozitivno povezan s stopnjo razvitosti e-uprave. Močna pozitivna povezanost je prav tako prisotna med stopnjo interakcije z javno upravo in stopnjo razvoja e-uprave. Izjema je le Slovenija, kjer se stopnja interakcije z javnimi organi znižuje s povečevanjem stopnje razvitosti e-uprave. S primerjalno analizo smo pridobili boljši vpogled v stanje e-uprave v izbranih državah ter s tem prispevali k boljšemu razumevanju obravnavanega področja in k identifikaciji povezanosti razvitosti e-uprave z drugimi kazalniki razvoja države. ; There are many studies dealing with comparative evaluation of e-government. The reason for such popularity of comparative evaluation is the interest of different countries for a better insight into the current, specific phase of e-government development at the national level. At the same time, this insight reveals positive and negative aspects of development in comparison with other countries and emphasizes those aspects that need to be improved. The purpose of our study, which includes the analysis of the development of e-government in Slovenia, Austria, Croatia, Denmark and Estonia in 2014, 2015 and 2016, is to determine whether a correlation between the level of development of egovernment and other selected factors of the country's development (amount of gross domestic product, level of education, level of interaction with public authorities) exists in selected countries. In order to describe the key concepts of e-government and development indicators, a descriptive method was used, and with the comparative and statistical method we compared the measured value of the selected indicators. The findings of the analysis do not indicate the correlation between the level of GDP and the level of development of e-government. At the lower and middle level of education, there is a negative correlation, which means that smaller the proportions of the population with lower and secondary education are, higher is the level of development of e-government. The proportion of the population with higher education positively correlates with the level of e-government development. A strong positive correlation is also present between the level of interaction with public authorities and the level of egovernment development. The only exception is Slovenia, where the level of interaction with public authorities is decreasing by increasing the level of e-government development. With our comparative analysis we gained a better insight into the condition of egovernment in selected countries and thus contributed to a better understanding of the area as well as identified the connection between the development of e-government and other indicators of the country's development.

Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013. ; Die Strukturfonds, die einen wichtigen Teil des Haushalts der Europäischen Union (EU) präsentieren, wurden mit der Absicht errichtet, die Entwicklung zu fördern und die Unterschiede unter den Regionen und den Mitgliedstaaten zu verringern. Deren Finanzmittel sind wichtig besonders für Regionen, die in der Entwicklung im Rückstand stehen, denn sie kanalisieren die Mittel gemäß der Ziele der EU und diese sind die Grundlage für die Entscheidung welche Projekte mit ihrer Hilfe unterstütz werden sollen. Mit der Mitgliedschaft in der EU wurde auch Slowenien zur Nutzung der Strukturfondsmittel berechtigt. Mit Hilfe dieser Mittel will Slowenien eine ausgewogene Regionalentwicklung erlangen, da es derzeit in Slowenien noch immer große Unterschiede unter den Regionen gibt. Eine wichtige Rolle bei der Beseitigung dieser Ungleichheiten haben Europäischer Fonds für regionale Entwicklung (EFRE) und Europäischer Sozialfonds (ESF). Auch Slowenien hat für die Förderperiode 2007-2013 zwei Operationelle Programme für die Nutzung der Strukturfondsmittel vorbereitet und zwar ein Operationelles Programm für die Stärkung der regionalen Entwicklungspotenziale (OP RE) und ein Operationelles Programm für die Entwicklung der Umwelt- und Verkehrsinfrastruktur (OP EUVI), die den Finanzinstrument EFRE benutzt haben. Es ist notwendig, dass sich Slowenien auf die Projekte orientiert, die ihre Konkurrenzfähigkeit, den Wohlstand und die Regionalentwicklung und damit auch die Konkurrenzfähigkeit der Lokalgemeinschaft stärken. Dabei spielt eine wichtige Rolle die Vorbereitung der operationellen Programme, die zugleich auch Umsetzungsdokumente für die Nutzung der Strukturfondsmittel sind. Es geht um einen sehr anspruchsvollen Prozess, bei den es nicht nur um die Abstimmung zwischen Slowenien und Brüssel geht, sondern auch innerhalb des Staates. Dies wiederum erfordert eine professionelle und effiziente Staatsverwaltung, die die Verfahren für die Nutzung der EU-Mitteln sehr gut kennt. Für eine noch bessere Nutzung der Mittel würde die Gründung der Regionen einen großen Einfluss nehmen. Damit könnten die Regionen, die schon jetzt eine gute Absorptionskapazität haben, diese noch vergrößern. Bei der Überprüfung der Ausführung der Strukturpolitik in Slowenien können wir feststellen, dass die Ordnung sehr kompliziert ist, weil am diesen Prozess sehr viele Institutionen und Benutzer teil nehmen und das gestaltet eine verwickelte Kette von Beziehungen. Wir müssen nämlich wissen, dass die Strukturfonds eine neue Art der Tätigkeit vorstellen und es braucht Zeit, dass sich die slowenische Administration diesen Veränderungen anpasst. Der Erfolg im Finanzierungsprozess aus den Strukturfonds hängt von einem gut vorbereiteten Projekt, einer gute Idee, einer gut vorbereitete Projektdokumentation und einer effiziente Projektausführung ab. Die Finanz- und Wirtschaftskrise, die eine Verschlechterung der Wirtschaftsituation in den meisten statistischen Regionen Sloweniens bewirkt hat, hat sich besonders stark auch in Pomurje abgespiegelt. Es war eine Intervention der Regierung notwendig und zwar wurde ein Gesetzt über die Entwicklungsunterstützung der Region Pomurje für die Periode 2010-2015 verabschiedet. Dieser Gesetz widmete die Aufmerksamkeit vor allem den Projekten der Mur-Region bei der Kandidatur für die Mittel der Programme der EU-Kohäsionspolitik. Um eine bessere Lebensqualität der Bewohner der Mur-Region zu sichern, ist eine Wirtschafsentwicklung notwendig, die auf der Entwicklung der neuen Technologien, Tourismus, naturidentischen Landwirtschaft und Schaffung der neuen Arbeitsplätzen basiert. Es ist wichtig eine solche Geschäftsumgebung zu schaffen, in der alle Wirtschafts-, Forschungs-, Natur-, Kultur, Umwelt- und Menschenpotenziale zur Nutzung der Entwicklungsgelegenheiten der slowenischen Wirtschaft beitragen.

V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime. Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte. ; Over the last decades there has been a sharp increase of the direct investments in international environment. In the developed and developing countries the process of liberalisation of policy towards FDI and the reduction of regulatory obstacles have been made in many areas due to numerous established positive effects which have impacted the recipient country. In particular, the aim is to create a friendly business environment for foreign investors and a desire to attract the largest possible number of investments to the country. A very good example of this practice are countries of the Central and Eastern Europe in which there has been an increase of FDI in the last decade. That was observed particularly in the Czech Republic, Poland and Hungary. On the other hand, despite its development, Slovenia is the country where the inflows of the inward FDI are still very modest. The purpose of the thesis was to determine which are these weaknesses and strengths of the Slovene environment in comparison with competitive countries of the CEE region, which discourage foreign investors from Slovenia. We were interested in knowing if these weaknesses can be improved with Slovenian policy toward FDI. The policy towards FDI or more specifically the incentives established by the Government to attract FDI are only of secondary importance in choosing investors for a particular country. These incentives become important when the investors decide between similar macroeconomic countries that already meet their primary market needs. Nevertheless, from the point of view of the state, the incentives are the instrument that can relatively quickly and easy increase the competitiveness of the business environment or attract investors to certain sectors. Therefore, it represents an important tool in improving elements of the investment's climate. We have noted that the biggest shortcomings in Slovenia are present in the factors of investment's climate and not in the market factors. Analysed countries are facing some similar obstacles, such as administrative obstacles for foreign investors, non-confidence to the government and rigidity of the labour market. In Slovenia there is a strong stand out of poor macroeconomic environment, higher taxation of labour and additional funding sources which are difficult to obtain. However, Slovenia has, on the other hand, a high quality workforce, innovative strength, good quality of life and fairly simple business in comparison with other countries of matter, which increases its competitiveness. In Slovenia, state incentives go in the direction of eliminating the identified deficiencies in the market. But the setting of these is too wide and consequently inflexible of real needs of investors. By comparing these, we reached findings that it would be reasonable to restructure it in the direction of the individual packages of incentives, with greater proportion of return funds and target them to focus on a few key areas. We need to be aware that state incentives by itself won't make any significant changes. But with more targeted approach of the state and together with the transformation of other elements of the business environment, we can improve the competitiveness and influence on Slovenia becoming more attractive country for international investment projects.