Suchergebnisse

The focus of this article is on the rise of populism and Euroscepticism in the context of the crisis of
liberal internationalism and of the EU in particular.
The article considers the view that the weak integration
of Slovenian–EU politics makes the country vulnerable
to this trend. Modern-nationalist, postmodern-cosmopolitan and faux-modern-partially modernised variations of populism are explored. The research draws on
public opinion surveys, party manifestos, focus groups
with party supporters, and interviews with mediators
in elite and popular debates. The dominant modern
economist/functionalist view of the EU is shown to have
fed into different framings in line with the underlying
thick ideologies. On the right, this has been a retro-modern nationalist reaction to the EU's overly progressive
policy and polity, with certain illiberal faux-modern elements like authoritarianism and ethno cultural exclusivism. On the left, it has reinforced the already existing contradictions with (neo)liberalism on the level of
politics, leaving the post-modern post-nationalist framing detached from the EU's polity and policy. The article
offers some proposals for better integrating the EU politics in Slovenia.
Keywords: EU, Euroscepticism, populism, illiberalism,
Slovenia, public opinion, political parties

På begynnelsen av 2000-tallet ble det norske invasjonsforsvaret nedlagt. Men hvilke årsaker var viktigst for denne beslutningen? Var det økonomiske, institusjonelle eller kulturelle årsaksforhold? I denne artikkelen legges hovedvekten på institusjonelle årsaker, særlig den norske frykten for at NATO skulle bli irrelevant for USA. Dermed var det bare en ting å gjøre: å avvikle invasjonsforsvaret slik at det kunne frigjøres friske penger. For slik kunne et lite allianseavhengig land, i utkanten av Europa, utenfor EU, og med felles grense til Russland, bidra med ekspedisjonære styrker. Ikke minst for å holde liv i et NATO som strevde med å gjøre seg relevante for USA, først på Balkan og senere i Afghanistan. Med kildemateriale fra Washington D.C., Brussel og Oslo mellom 1998 og 2002 tolkes Norges politiske kontekst inn i et institusjonelt perspektiv. Forhold som resiprositet, norsk omdømme og lojalitet i NATO, blir viktig for å forstå invasjonsforsvarets endelikt.
Abstract in English:NATO's Role in Norway's Defence Reforms, 1998–2002At the turn of the new milennium, Norway's anti-invasion defence concept vanished. What was the rationale for this decision? Was it economc, institutional or cultural reasons? The findings in this article emphasise institutional perspectives. Norwegian apprehensions over a possibly irrelevant NATO in the eyes of the United States stirred a fundamental post-Cold War defence reform. To preclude a future marginalisation of NATO, decision-makers in Oslo needed to free scarce resources from a static, territorial defence that had lost its political and military relevance in the High North. By forging a smaller but more professional force, with improved deployability, survivability and usability abroad, Norway could more effectively contribute to allied cohesiveness. Not least through improved risk- and burdensharing in NATO's out-of-area operations on the Balkans and in Afghanistan. By using primary sources from Washington, DC, Brussels and Oslo between 1998 and 2002, the data is interpretated though the lense of liberal institutionalism. Explanatory mechanisms such as Norwegian reciprocity in the High North, US expectations towards dependent allies abroad, and Norway's collective solidarity may explain why the anti-invasion concept died.

V magistrskem delu obravnavam vlogo tiskovnih agencij v javni sferi v procesu poročanja o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije oziroma brexitu. Vloga agencij je, da zagotavljajo zanesljive informacije, ki jih nato mediji posredujejo svojim občinstvom, kar omogoči oblikovanje javnega mnenja. Proučujem vpliv dejavnikov velikosti tiskovne agencije in njenega bruseljskega dopisništva, velikosti države izvora agencije ter relevantnosti brexita za državo izvora in njene državljane na izpolnjevanje vloge tiskovne agencije v javni sferi. Analiza pogovorov z bruseljskima dopisnikoma Slovenske tiskovne agencije (STA) in britanske tiskovne agencije z mednarodno razsežnostjo Reuters ter uradnikom Evropske unije kaže, da vsi trije dejavniki vplivajo predvsem na dostopnost informacij. To pa vsaj do določene mere vpliva tudi na izpolnjevanje vloge tiskovnih agencij v javni sferi, saj lahko novinarji z boljšim dostopom svojim naslovnikom zagotavljajo več in bolj zanesljive informacije. Oba dopisnika sicer trdita, da ustrezno izpolnjujeta to vlogo. V raziskavi sem ugotovil tudi, da s tem, ko novinarja o Uniji ne poročata samo z nacionalnega vidika, ampak tudi z evropskega, prispevata k vzpostavljanju evropske javne sfere. ; This master's thesis examines the role of news agencies in the public sphere when reporting about Great Britain leaving the European Union (Brexit). Their role is to provide reliable information to the media which pass it to their audiences, what enables forming of the public opinion. I study the impact of factors of size of the news agency and its Brussels' bureau, size of the country of origin of the agency and the relevance of Brexit for the country of origin and its citizens on fulfilling news wire's role in the public sphere. The analysis of interviews with Brussels' correspondents of Slovene Press Agency (STA) and British Press Agency with international comprehensiveness Reuters and with an EU official shows that all the three factors impact the journalist's access to the information. To some extent this also impacts the fulfilling of news agencies' role in the public sphere. Namely, journalists with better access to the sources can provide more information that is also more trustworthy to their recipients. Correspondents of STA and Reuters both carry out this role, in their opinion. I have also found out that they both report about the EU from the European perspective and not just from the national perspective, which means that they contribute to the forming of the European public sphere.

Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013. ; Die Strukturfonds, die einen wichtigen Teil des Haushalts der Europäischen Union (EU) präsentieren, wurden mit der Absicht errichtet, die Entwicklung zu fördern und die Unterschiede unter den Regionen und den Mitgliedstaaten zu verringern. Deren Finanzmittel sind wichtig besonders für Regionen, die in der Entwicklung im Rückstand stehen, denn sie kanalisieren die Mittel gemäß der Ziele der EU und diese sind die Grundlage für die Entscheidung welche Projekte mit ihrer Hilfe unterstütz werden sollen. Mit der Mitgliedschaft in der EU wurde auch Slowenien zur Nutzung der Strukturfondsmittel berechtigt. Mit Hilfe dieser Mittel will Slowenien eine ausgewogene Regionalentwicklung erlangen, da es derzeit in Slowenien noch immer große Unterschiede unter den Regionen gibt. Eine wichtige Rolle bei der Beseitigung dieser Ungleichheiten haben Europäischer Fonds für regionale Entwicklung (EFRE) und Europäischer Sozialfonds (ESF). Auch Slowenien hat für die Förderperiode 2007-2013 zwei Operationelle Programme für die Nutzung der Strukturfondsmittel vorbereitet und zwar ein Operationelles Programm für die Stärkung der regionalen Entwicklungspotenziale (OP RE) und ein Operationelles Programm für die Entwicklung der Umwelt- und Verkehrsinfrastruktur (OP EUVI), die den Finanzinstrument EFRE benutzt haben. Es ist notwendig, dass sich Slowenien auf die Projekte orientiert, die ihre Konkurrenzfähigkeit, den Wohlstand und die Regionalentwicklung und damit auch die Konkurrenzfähigkeit der Lokalgemeinschaft stärken. Dabei spielt eine wichtige Rolle die Vorbereitung der operationellen Programme, die zugleich auch Umsetzungsdokumente für die Nutzung der Strukturfondsmittel sind. Es geht um einen sehr anspruchsvollen Prozess, bei den es nicht nur um die Abstimmung zwischen Slowenien und Brüssel geht, sondern auch innerhalb des Staates. Dies wiederum erfordert eine professionelle und effiziente Staatsverwaltung, die die Verfahren für die Nutzung der EU-Mitteln sehr gut kennt. Für eine noch bessere Nutzung der Mittel würde die Gründung der Regionen einen großen Einfluss nehmen. Damit könnten die Regionen, die schon jetzt eine gute Absorptionskapazität haben, diese noch vergrößern. Bei der Überprüfung der Ausführung der Strukturpolitik in Slowenien können wir feststellen, dass die Ordnung sehr kompliziert ist, weil am diesen Prozess sehr viele Institutionen und Benutzer teil nehmen und das gestaltet eine verwickelte Kette von Beziehungen. Wir müssen nämlich wissen, dass die Strukturfonds eine neue Art der Tätigkeit vorstellen und es braucht Zeit, dass sich die slowenische Administration diesen Veränderungen anpasst. Der Erfolg im Finanzierungsprozess aus den Strukturfonds hängt von einem gut vorbereiteten Projekt, einer gute Idee, einer gut vorbereitete Projektdokumentation und einer effiziente Projektausführung ab. Die Finanz- und Wirtschaftskrise, die eine Verschlechterung der Wirtschaftsituation in den meisten statistischen Regionen Sloweniens bewirkt hat, hat sich besonders stark auch in Pomurje abgespiegelt. Es war eine Intervention der Regierung notwendig und zwar wurde ein Gesetzt über die Entwicklungsunterstützung der Region Pomurje für die Periode 2010-2015 verabschiedet. Dieser Gesetz widmete die Aufmerksamkeit vor allem den Projekten der Mur-Region bei der Kandidatur für die Mittel der Programme der EU-Kohäsionspolitik. Um eine bessere Lebensqualität der Bewohner der Mur-Region zu sichern, ist eine Wirtschafsentwicklung notwendig, die auf der Entwicklung der neuen Technologien, Tourismus, naturidentischen Landwirtschaft und Schaffung der neuen Arbeitsplätzen basiert. Es ist wichtig eine solche Geschäftsumgebung zu schaffen, in der alle Wirtschafts-, Forschungs-, Natur-, Kultur, Umwelt- und Menschenpotenziale zur Nutzung der Entwicklungsgelegenheiten der slowenischen Wirtschaft beitragen.