Suchergebnisse
Filter
34 Ergebnisse
Sortierung:
Ekonomika in ekonomska politika Jugoslavije: splošni in posebni del
In: Ekonomsko Komercialna Knjižnica, Izdaja Visoka Ekonomsko Komercialna Šola v Mariboru, 14
Vloga znanosti pri oblikovanju strategije razvoja SR Slovenije: [Mit engl. Zsfassungen.]
In: Vprašanja znanosti
Finančni trgi, akterji, instrumenti, posli: stebri finančnega sistema samostojne Slovenije
Knjiga predstavlja zadnji del trilogije o finančnem sistemu samostojne Slovenije, ki jo je avtor pisal od leta 2008. Po prikazu razvoja zavarovalništva (2008, soavtor Filip Šramel) in bančništva (2010) gre v tem delu za predstavitev tretjega finančnega podsistema: finančnega trga kot prostora, kjer nastopajo kot subjekti finančni akterji s pomočjo finančnih instrumentov kot objektov, uporabljenih v finančnih poslih. Zgodovinskim in teoretičnim okvirom sledi kronologija finančnega sistema v samostojni Sloveniji v njegovi pravni in finančni praktični odslikavi. Podrobna predstavitev morfologije finančnega sistema Slovenije z vsemi akterji v institucionalni in poslovni dimenziji v tretjem delu je osnova za razmišljanje v četrtem delu knjige o strategiji prihodnjega razvoja finančnega sistema Slovenije, da bi bil trden temelj gospodarstva in družbe nasploh.
Slovenija v EU: zmožnosti in priložnosti
In: Knjižna zbirka Politični procesi in inštitucije
Proces evropeizacije in prilagajanje političnih ustanov na nacionalni ravni
In: Knjiža zbirka Politični procesi in institucije
Omrežje moci: epicentri slovenske politične in gospodarske elite : [kdo vlada Sloveniji?]
In: Zbirka Premiki
A PARADIGMATIC SHIFT? ECONOMIC CRISES AND LABOUR MARKET POLICIES ON THE EU'S (SEMI-)PERIPHERY
In: Teorija in praksa, S. 945-968
Ireland, Portugal and Slovenia – three states with different historical legacies and institutional frameworks – promoted labour market flexibility and active labour market policies before and during the 2008 crisis. These policies were postulated as basic poli-cies on the EU level. However, a significant change came with the COVID-19 crisis when governments in all three states implemented measures much more resembling neo-Keynesian policies. In the article, we show that the crucial mechanisms for the various labour market poli-cy choices made in these three countries were due to the two crises being of distinct types, the (non)coincidence of interests of a range of actors and classes, and the dif-ferent policy frameworks promoted by the EU. Keywords: crises, flexibility, labour market, European union, semi-periphery, COVID-19
MODEL UČINKOVITEGA UPRAVLJANJA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE SLOVENIJE ; A MODEL OF EFFICIENT FOREIGN TRADE POLICY MANAGEMENT FOR SLOVENIA
In: Maribor
Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35 ; Frey v Pruslecki 2008, 5 ; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020 ; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti. ; The doctoral thesis focuses on a country's external trade policy management in relation to the processes witin subnational entities. Our main goal is to identify an optimal approach to realizing national interests in the context of a subnational entity (i.e., the European Union). External trade policy is one of the oldest economic policies. The first discussions on trade issues started among philosophers in Greece 2000 years ago, but global trade as a systematic process emerged in the 15th century. At the beginning of the doctoral thesis, the focus is on the theoretical background ‒ theories of external economic co-operation. We analyse the role of the state and economic diplomacy in different historical periods (mercantilism, liberalism, protectionism, interventionism, liberalisation and globalisation). The most important theoretical finding is (discovered by David Ricardo and confirmed in subsequent theories) that all states, engaged in external trade, gain (we talk about the so called positive sum). Although countries led different external trade policies during various historical periods (liberal or protectionist), theory and experience show that the liberal external trade policy increases competitiveness of an economy. Studies of several economists (Sachs and Warner 1995, 35 ; Frey 1984 ; Pruslecki 2008, 5 ; Krueger 1980, 289) also confirm, that countries with a liberal external trade policy record higher growth rates than those in favour of protectionism. Emerging economies (the so called BRIICS countries ‒ Brasil, Russia, India, Indonesia, China, and South Africa) record higher growth rates in the last twenty years – after liberalising their markets. We analyse the European Union (EU) external trade policy measures, the role of national and subnational (state and non-state) actors, and the interconnectedness of the external trade policy and other national policies. The key actors in the formal process of creating EU external trade policy are: European Commission (Directorate General for Trade), Council of the EU (Trade Policy Committee – formerly 133 Committee ; Coreper, Foreign Affairs Council), European Parliament, non-state actors (associations, non-governmental organisations (NGOs)) as well as actors in the member states (state and non state actors: ministries, diplomatic network, business associations, chambers of commerce, NGOs, etc.). The priority of the EU external trade policy is multilateral trade – successful conclusion of the WTO Doha Development Agenda. In parallel, EU is negotiating preferential trade agreements with several countries and regions. One of the most important trade policy measures is also Market Access Partnership, where active involvement of member states and the business sector is expected. Globalisation has changed the patterns of global economic co-operation and global trade. External trade has become more complex (linked to the competition, energy, environment and sustainable development policies) and the number of actors (state and non-state) involved in the policy has increased significantly. The boundaries between external and internal policies disappear as well. We show the interactions between different actors, negotiating levels, and policies on the World Trade Organisation Doha Development Agenda case, where the positions of the negotiations have to be agreed on at different levels: national, bilateral, regional, and multilateral. External trade policy is an important part of the EU strategic documents (Global Europe: competing in the world, EU 2020), and therefore an important element of the competitiveness policy. The thesis also confirms that the role of economic diplomacy in trade issues has gained importance during the last twenty years. Saner and Yiu (2003) argue that the main function of the post-modern economic diplomacy is representation in the international organisations and influence on other countries' policies.
BASE
Analiza modela gospodarske diplomacije Republike Hrvaške ; Analysis of the Model of Economic Diplomacy of the Republic of Croatia
Globalizirani svet, v katerem živimo danes, je zaznamovan z gospodarsko odvisnostjo, ki jo lahko merimo z medsebojnim sodelovanjem držav. Zaradi tega je tudi gospodarstvo z leti prevzelo osrednjo vlogo pri diplomatskem delovanju. Razlika med tradicionalno in moderno diplomacijo je vse manjša. Gospodarska diplomacija je postopoma postala osrednja aktivnost diplomacije in mednarodnih odnosov. Analizirana in obdelana je bila na teoretičnem področju, kjer jo lahko razumemo kot sredstvo zunanje politike. To velja tudi za Republiko Hrvaško, ki je država z zelo dolgo zgodovino diplomacije. Že v času Dubrovniške republike je oblast prepoznala pomen mednarodnega sodelovanja za doseganje medsebojnih koristi. Tudi danes, v globaliziranem svetu, lahko prepoznamo pomen gospodarske odvisnosti in s tem tudi intenziviranja gospodarskih odnosov med državami. Da bi gospodarsko dobro sodelovala z ostalimi državami, je tudi Hrvaška razvila model gospodarske diplomacije, s katerim lahko zaščiti svojo gospodarsko rast in razvoj ter se pozicionira v mednarodnem okolju. Veliko vlogo pri tem ima Hrvaška gospodarska zbornica, ki je odprla svoja Predstavništva v različnih delih sveta. Cilj tega delovanja je promocija hrvaških podjetnikov ter privabljanje tujih naložb in s tem tudi večanje ugleda države v mednarodni areni. Hrvaška gospodarska zbornica ima velik vpliv na hrvaško gospodarstvo zaradi delovanja v tretjih državah, kjer sodeluje pri organizaciji sejmov in celotni promociji države. Tako delovanje Hrvaške gospodarske zbornice predstavlja most med državo in gospodarstvom in je zaradi aktivne udeležbe na mednarodnih trgih njeno delovanje velikega pomena za hrvaško zunanjo politiko in (gospodarsko) diplomacijo. ; The globalized world we live in today is marked by economic dependance, which can be measured by the mutual cooperation of countries. As a result, the economy has also taken on a central role in diplomatic action over the years. The gap between traditional and modern diplomacy is getting weaker, since they often overlap. Economic diplomacy has gradually become a central activity of diplomacy and international relations. Economic diplomacy has been analyzed in the theoretical field, is understood as means of foreign policy. This also applies to the Republic of Croatia, a country with a long history of diplomacy. The authorities in the times of the Republic of Dubrovnik already recognized the importance of economic dependance and thus the intensification of economic relations between countries. In order to cooperate economically with other countries, Croatia has also developed a model of economic diplomacy with which it can protect its economic growth and development, while also positioning itself in the international environment. The Croatian Chamber of Commerce plays an important role with opening different Representative Offices all over the world. The aim of these operations is to promote Croatian enterpreneurs and attract foreign investment. The Croatian Chamber of Commerce has a great influence on the Croatian economy, especially because of its operations in third countries. Thus, operations of the Croatian Chamber of Commerce represent a bridge between the state and the economy, and due to its active participation in international markets, its operations are important for Croatian foreign policy and (economic) diplomacy.
BASE