The primary goals of regional policy in Slovenia are reducing regional development disparities and ensuring balanced development based on the principles of sustainable development. This article examines the performance of Slovenian regions in achieving these goals in the socioeconomic and environmental fields after 2010. For this purpose, four synthetic indicators (gross domestic product per capita, ecological footprint per capita, development risk index and indicator of sustainable regional development) and 32 separate economic, social and environmental indicators, which are also included in the calculation of the indicator of sustainable regional development, were examined. Most of the economic and social indicators indicate progress towards the strategic development goals, while most of the environmental indicators show a shift away from them. ; Zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in uravnotežen razvoj, temelječ na načelih trajnostnega razvoja, sta osrednja cilja regionalne politike v Sloveniji, zato v članku preučujemo uspešnost slovenskih regij pri doseganju teh ciljev na socialno-ekonomskem in okoljskem področju po letu 2010. V ta namen so bili preučeni štirje sintezni kazalniki (bruto domači proizvod na prebivalca, ekološki odtis na prebivalca, indeks razvojne ogroženosti in kazalnik trajnostnega regionalnega razvoja) in 32 posameznih ekonomskih, socialnih in okoljskih kazalnikov, ki so vključeni tudi v izračun kazalnika trajnostnega regionalnega razvoja. Večina ekonomskih in socialnih kazalnikov kaže približevanje strateškim razvojnim ciljem, večina okoljskih pa oddaljevanje od njih.
V želji po globalnemu in gospodarskem napredku ter iskanju rešitev za okoljske izzive je Evropska unija ustanovila skupno Evropsko kohezijsko politiko, ki izvršuje ukrepe in instrumente na nacionalni ravni. Ena izmed posledic skupne Evropske kohezijske politike v Sloveniji so posebni centri, ki omogočajo stičišče različnih organizacij, kjer se nove ideje prenašajo v gospodarski trg. Gre za inovacije predvsem na področju mobilnosti, trajnostnega okolja, tehnologije, kemije, farmacije. Takšne inovacije prinašajo večji izkoristek materialov, storitev in boljše zdravje, z velikim poudarkom na nizkoogljično družbo. S takšnimi instrumenti se poveča dodana vrednost finančnega vlaganja v takšne centre, hkrati pa spodbuja sodelovanje gospodarske, akademske in raziskovalno razvojne sfere. Namen naloge, da z analizo Javnega razpisa za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v dveh izvedenih obdobjih dokažemo, kako pomembno je financiranje takšnih instrumentov. Ustvarjajo visoko stimulativno okolje za iskanje rešitev in odpravljanja izzivov, s takšnim načinom dela pa ljudje pridobijo reference, kompetence, višajo konkurenčnost svoje države in pridobijo izkušnje s širšim razmišljanjem in sodelovanjem. ; In pursuit of global and economic progress or finding solutions to environmental challenges, the European Union has set up a common European cohesion policy that implements measures and instruments at national levels. One of the consequences of the common European cohesion policy in Slovenia are special centers, which enable the junction of various organizations, where new ideas are transferred to the economic markets. These are innovations mainly in the field of mobility, sustainable environment, technology, chemistry and pharmacy. Such innovations bring greater use of materials, services and better health services, with a strong emphasis on low–carbon society. Such instruments increase the added value of financial investment in such centers, while encouraging the participation of economic, academic and research development spheres. The purpose of the task is to demonstrate the importance of financing such instruments by analyzing the Public Tender for Co–financing the Establishment and Operation of Competence Centers for Personnel Development in two implemented periods. They create a highly stimulating environment for finding solutions and tackling the challenges, and with this way of working people acquire references, competences, increase the competitiveness of their country and gain experience with wider thinking and cooperation.
Namen magistrskega dela je bilo proučiti stanje ozaveščenosti glede sistema navzkrižne skladnosti. Ravno tako je bil namen proučiti možnosti poenotenja postopkov v izvajanju sistema, identificirati dobre prakse med deležniki in jih kot skupek dobrih praks, združenih v smernice, predstaviti vsem deležnikom, z namenom postati učinkovitejši v upravljanju kontrolnih sistemov. Pri tem smo kot osnovo za izboljšanje sistema analizirali izvedbeni model obstoječega sistema navzkrižne skladnosti, proučili akreditacijska merila, ki jih mora izpolnjevati plačilna agencija in jih nadgradili z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015. Pri standardizaciji procesov smo sledili merilom, ki prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kontrolnih sistemov in ugotovitve združili v prepoznane pomanjkljivosti sistema ter predloge za izboljšanje delovanja modela za dosego večje učinkovitosti sistema vodenja in uspešnejšega izvajanja sistema. Precizen odgovor na učinkovito upravljanje nadzora je v raziskavi opredeljen kot rezultat primerljivosti ugotovitev rednih sistemskih kontrol izven sistema subvencij z ugotovitvami kontrol v subvencijskem modelu. Ugotovili smo, da idejna zasnova modela deluje, vendar pa je mogoče z uporabo predlogov izboljšav obstoječega modela in odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti učinkovitejše upravljati kontrolne sisteme znotraj skupne kmetijske politike. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev z udeleženci vodstvenega in operativnega nivoja deležnikov modela ter s kvantitativno raziskavo. Ta je temeljila na spletnem vprašalniku, posredovanem kmetijskim svetovalcem, kmetom in potrošnikom. Na osnovi raziskave, izvedene z deležniki modela navzkrižne skladnosti, smo ugotovili, da je bistvenega pomena za uspešno skupno politiko uskladitev ciljev kmetijske, okoljske in naravovarstvene politike, ki s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Te s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Izkoristiti je potrebno prožnost politik na ravni EU kot tudi specifike naše države ter postaviti jasno srednje ročno in daljno ročno strategijo kmetijstva, z načrtovanimi in ciljno naravnanimi ukrepi, ki jih podpirajo vse ključne politike in so v interesu kmetov ter hkrati dovolj stabilni v času. Usmerjenost k temu cilju bo privedla do skladnosti s standardi, trajnostnega razvoja kmetijstva, kakor tudi večje združljivosti skupne kmetijske politike s pričakovanji kritične družbe na splošno. Navedeni elementi so bili prepoznani kot cilji politike navzkrižne skladnosti. ; The purpose of the Master thesis was to examine the state of awareness of the cross-compliance system. It was also intended to examine the possibility of standardization of the system implementation procedures, to identify best practices among shareholders and to present these to all shareholders as a set of good practices joined in guidelines, in order to become more efficient in the management of control systems. The implementation model of the existing cross-compliance system was analyzed as a basis for the improvement of the system. Furthermore, the accreditation criteria to be met by a paying agency were also examined and upgraded with the requirements of the new ISO 9001: 2015. The criteria that contribute to more effective management of control systems were followed during the standardization processes. In order to achieve greater effectiveness of the management system and more effective implementation of the system the findings were combined in the identified deficiencies of the system and proposals for improving the functioning of the model. Within the study the precise answer to the effective management of controls is defined as a result of the comparability between findings based on regular system checks outside the subsidy system and findings of controls in the subsidy model. As established the concept of the model is in place. However, with the application of proposed improvements of the existing model and the elimination of the exposed weaknesses the control systems within the Common Agricultural Policy could be managed more effectively. In the framework of the Master thesis the quantitative survey and the qualitative research were carried out, the latest through interviews with managerial and operational level of shareholders model. The quantitative survey was based on an online questionnaire submitted to agricultural advisers, farmers and consumers. The results of the research conducted with shareholders of the cross-compliance model showed that harmonization of objectives concerning agricultural, environmental and conservation policy is essential for a successful common policy. The legislative frameworks, guidelines and measures of the above mentioned policies have either direct or indirect influence on the scope of cross-compliance. It is necessary to take advantage of the flexibility of policies at EU level as well as the specifics of our country and to set clear medium term and long-term agriculture strategy, with planned and targeted measures that are supported by all key policies, in the interests of the farmers and sufficiently stable in time. Direction towards this goal will lead to the compliance with standards, the sustainable development of agriculture and will make Common Agricultural Policy more compatible with the expectations of critical society in general. These elements are identified as the cross-compliance policy objectives.