Suchergebnisse
Filter
77 Ergebnisse
Sortierung:
VLOGA KLJUČNIH SEKTORJEV PRI PREMAGOVANJU GOSPODARSKE KRIZE - ANALIZA DRŽAV V EVROPSKI UNIJI ; The role of key sectors to overcome the economic crisis -analysis of countries in the European Union
In: [Maribor
V obsežni raziskavi smo identificirali ključne sektorje gospodarstev držav EU. Sektorske multiplikatorje smo lahko izračunali za 16 držav članic EU(Avstrijo, Belgijo, Češko, Nemčijo, Dansko, Finsko, Francijo, Veliko Britanijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko in Slovenijo). Medtem ko ni bilo možno izračunati sektorskih multiplikatorjev za 12 držav članic EU(Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Romunijo, Slovaško, Španijo in Švedsko), ker matrike niso imele definiranega inverza. V analizi smo ugotovili, da so najbolj odporni na krizo sektorji, ki so v daljšem obdobju v opazovanem gospodarstvu imeli največji vpliv na povezanost za nazaj in povezanost za naprej. V obdobju od leta 2001 do 2011 smo analizirali ključne sektorje v opazovanih 16 državah članicah EU. Ugotavljali smo podobnosti in razlike v spreminjanju medsektorskih povezav in s tem strukture gospodarstva v državah članicah Evropske unije. Identificirali smo tiste sektorje, ki so najbolj pripomogli , da so opazovane države članice Evropske unije čim prej okrevale po gospodarski in finančni krizi. ; In a large study, we identified key sectors of the economies of the EU. Sectoral multipliers, we can calculate the 16 EU Member States (Austria, Belgium, Czech Republic, Germany, Denmark, Finland, France, Great Britain, Greece, Ireland, Italy, Lithuania, Netherlands, Poland, Portugal and Slovenia). While it was not possible to calculate the sectoral multipliers for the 12 EU Member States (Bulgaria, Cyprus, Estonia, Croatia, Latvia, Luxembourg, Hungary, Malta, Romania, Slovakia, Spain and Sweden), whereas the matrix did not have defined inverses. In the analysis, we found that the most resistant to the crisis sectors over a long period of observation economy had the greatest impact on the integration of back and forward integration. In the period from 2001 to 2011 were analyzed for key sectors in the observed 16 EU Member States. We seek to determine similarities and differences in changing cross-cutting links and the structure of the economy in the Member States of the European Union. We have identified those sectors that have most contributed to the observed Member States of the European Union as soon as possible to recover from the economic and financial crisis.
BASE
EVROPSKA UNIJA IN RUSKA FEDERACIJA: STRATEŠKI PARTNERKI ALI REGIONALNI TEKMICI? ; European Union and Russian Federation: strategic partners or regional rivals?
In: Maribor
Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem dejanskega in ne zgolj deklarativnega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Dobri odnosi so namreč ključnega pomena v luči pogajanj o novem sporazumu. Ruska federacija je ena izmed najpomembnejših gospodarskih partnerk Evropske unije. Ta povezanost ju sili, da skušata kljub ne vedno enakim in včasih celo nasprotujočim si pogledom globalne in regionalne izzive reševati z medsebojnim sodelovanjem. Magistrska naloga podrobno predstavi odnose med Evropsko unijo in Rusijo ter analizira dejavnike, ki prispevajo tako k pozitivnemu razvoju odnosov kot k naraščanju napetosti. Na podlagi analize magistrsko delo zaključi z ugotovitvijo, da se soodvisnosti med partnerkama ni mogoče izogniti in da je napočil čas, da konfliktne predpostavke izkoristita kot možnosti za poglobljeno sodelovanje in vzpostavitev stabilnih politik za reševanje skupnih izzivov. ; The thesis discusses the question of actual and of not just declarative strategic partnership between the European Union and Russian Federation. Good relations are namely key in the light of negotiations on the new agreement. Russian Federation is one of the most important economic partners of the European Union. Despite not always equal and sometimes even divergent positions this relation forces them to solve global and regional challenges with cooperation. The relationship between the European Union and the Russian Federation is presented in great detail. Individual factors, which contribute to a positive development of relations on the one side and to the increase of tensions on the other, are also analyzed. On the basis of the analysis the thesis concludes that interdependence is inevitable and therefore the time has come to turn conflicting suppositions into possibilities of profound cooperation and establishment of stable politics to cope with common challenges.
BASE
PRIMERJAVA MOBINGA V SLOVENIJI IN DRUGIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE ; THE COMPARISON OF MOBBING IN SLOVENIA WITH MEMBER STATES OF THE EUROPEAN UNION
In: Maribor
Magistrsko delo obravnava temo mobinga na delovnem mestu. Mobing je eden od najresnejših in najhujših oblik nasilja na delovnem mestu. Prisoten je praktično v vseh organizacijah po svetu. Predmet obravnave in cilj naloge je izdelava primerjave mobinga na delovnem mestu v Sloveniji z drugimi članicami Evropske unije. Natančneje smo raziskali in opredelili pojem mobinga, pojavne oblike in razvojne faze mobinga ter vrste mobinga in opisali najpogostejše žrtve ter storilce mobinga. Opredelili smo tudi posledice mobinga za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo ter predstavili načine in ukrepe za preprečevanje le-tega. Preverili in analizirali smo tudi že obstoječe domače in tuje raziskave na temo mobing na delovnem mestu. V Sloveniji ni bilo opravljene večje raziskave na to temo, razen nekaj manjših. V okviru Evropske fundacije Eurofound pa je izvedenih več raziskav, v katere so zajete vse države članice Evropske unije. Za nas so v magistrskem delu raziskave EWCS (Evropske raziskave o delovnih razmerah) ključnega pomena. Dobljeni rezultati nam prikazujejo, da je v Sloveniji mobinga veliko več kot na splošno v Evropski uniji. Najpogostejše žrtve mobinga so mlajše ženske, v Sloveniji celo v večji meri, kot je povprečje Evropske unije. Največ nasilja pa se izvaja na srednji organizacijski ravni. Rezultati tudi kažejo, da je mobing prisoten prav v vseh državah Evropske unije, kar opozarja na resnost tega problema. ; This master's thesis deals with the mobbing at the workplace. Mobbing is one of the most serious and a worst-case of violence at the workplace. It is presented in almost all of the organizations around the world. The subject under discussion and the aim of this assessment is to make a comparison about the mobbing at the workplace in Slovenia with the other members of the European Union. We have defined in details a definition of mobbing, its reflection and the development phases of mobbing and all types of mobbing. We have also described the most frequent victims and persons who have committed mobbing. We have also determined some of the consequences of mobbing for individuals, colleagues, organization and the society. We have presented the methods and actions for prevention of the mobbing. We have checked and analyzed existing home and foreign researches about mobbing at the workplace. There hasn't been made any bigger research about the mobbing in Slovenia, just some smaller ones. In the context of European foundation (Eurofund) there have been conducted several researches, containing all of the members of the European Union. In this master's thesis are the researches of the EWCS (European Working Conditions Surveys) of key importance. The obtained results indicate that mobbing in Slovenia is in general more presented than in the European Union. The most common victims are women ; this is also above the European average. There is the most violence at the medium organizational level. The results also show that mobbing is presented in all of the members of the European Union, which shows the seriousness of the problem.
BASE
Ukrepi Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen v Evropski uniji za mala in srednje velika podjetja ; Measures of the European Commission to reduce administrative burden in the European Union for small and medium-sized enterprises
In: Maribor
Meje med državami članicami Evropske unije na nek način obstajajo le še na papirju – prebivalci Evropske unije lahko delamo v drugih državah članicah, podjetja pa na primer lahko poslujejo v drugih državah članicah pod istimi pogoji kot poslujejo domača podjetja. Notranji trg Evropske unije tako ponuja številne priložnosti podjetjem, ki želijo razširiti svoje poslovanje izven meja svoje države ter s tem izboljšati svoj položaj na zelo konkurenčnem trgu. Priložnosti, ki jih prinaša notranji trg Evropske unije, pa spremljajo izzivi in ovire, za katere je potrebno znanje in viri, tako finančni kot človeški, da se premostijo. Zaradi omejenosti sredstev so mala in srednje velika podjetja bolj izpostavljena izzivom ter se težje spopadajo z ovirami kot pa velika podjetja. Dejstvo, da so skoraj vsa podjetja v Evropski uniji mala in srednje velika podjetja, nalaga ustvarjalcem poslovnega in zakonodajnega okolja veliko odgovornost – malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, je potrebno zagotoviti trg, na katerem lahko enakovredno nastopajo skupaj z velikimi podjetji. Znaten delež malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji je mnenja, da je prav zakonodaja tista, ki predstavlja najvišjo oviro pri njihovem poslovanju. Za zagotovitev skladnosti z evropsko oziroma nacionalno zakonodajo morajo nameniti velik delež svojih virov, kar nedvomno vpliva na njihovo poslovanje in konkurenčnost. Zavedajoč se izjemnega pomena malih in srednje velikih podjetij za evropsko gospodarstvo, Evropska komisija s svojimi predlogi, akti, ukrepi ter programi zmanjšuje administrativna bremena ter na ta način poskuša zagotoviti enakovredne konkurenčne pogoje za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost. Na vseh korakih cikla specifičnega akta/politike se posebno pozornost namenja malim in srednje velikim podjetjem, še posebej pa mikropodjetjem, ter administrativnim bremenom. Tako se že pri prvotnem načrtovanju pobude, ko Evropska komisija objavi t.i. časovnico, naredi preliminarna ocena potencialnih vplivov pobude na mala in srednje velika podjetja. Preden pa Evropska komisija dejansko predlaga nov predlog, se naprej skozi javno posvetovanje posvetuje z relevantnimi deležniki in oceni možne posledice predloga - to naredi s tako imenovano oceno učinka, ki je obvezna za najpomembnejše pobude in pobude z daljnosežnimi posledicami. Sama ocena učinka je del »MSP testa«, v okviru katerega se, med drugim, naredi natančna analiza učinkov predlagane pobude na mala in srednje velika podjetja. V oceni učinka je posebno poglavje namenjeno tudi analizi administrativnih bremen oziroma administrativnih stroškov, ki bi nastali s sprejetjem pobude, ki se ocenjuje. Rezultati te analize in »MSP testa« omogočajo podlago za odločitev, ali bodo mala in srednje velika podjetja morala upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz pobude, ali bodo morebiti iz določenih obveznosti izključena oziroma bo za njih veljal blažji režim. Med samim izvajanjem posamezne pobude oziroma po koncu njenega izvajanja Evropska komisija z vrednotenjem redno ocenjuje uspešnost, učinkovitost, ustreznost in dodano vrednost ukrepov Evropske unije. V okviru Programa ustreznosti in uspešnosti predpisov – REFIT, ki je bil uveden z namenom narediti zakonodajo Evropske unije kakovostnejšo in lažjo, se izvajajo korektivni ukrepi obstoječe zakonodaje, vrednotenja in preverjanja ustreznosti, ter razveljavitve obstoječe zakonodaje, ki ne služi svojemu namenu. Ne glede na vse napore in ukrepe Evropske komisije za zmanjšanje administrativnih bremen še vedno obstajajo zakonodajni akti, ki so za mala in srednje velika podjetja, še posebej pa za mikropodjetja, zelo obremenjujoči. Leta 2012 so mala in srednje velika podjetja v javnem posvetovanju identificirala deset zakonodajnih aktov Evropske unije, ki so za njih najbolj obremenjujoči - Evropska komisija je v zvezi z identificiranimi akti, kjer je to možno, že ukrepala. ; In a way, borders between the Member States of the European Union remain to exist only on paper – for example, citizens of the European Union can work in other Member States, while enterprises can do business in other Member States under the same conditions as domestic enterprises. The internal market of the European Union offers numerous opportunities to enterprises which want to expand their business outside their country's borders and thereby improve its position on the very competitive market. Opportunities that internal market of the European Union brings are accompanied by challenges and barriers for which know-how as well as financial and human resources are needed to overcome them. Due to lack of resources, small and medium-sized enterprises are more exposed to challenges and face more difficulties with overcoming barriers, in comparison with large enterprises. The fact that almost all enterprises in the European Union are small and medium-sized enterprises imposes a great responsibility on creators of the business and regulatory environment – a market on which small and medium-sized enterprises, and especially micro-enterprises, will be able to equally compete with large enterprises must be ensured. A significant share of small and medium-sized enterprises in the European Union shares the opinion that legislation represents the highest barrier to conduct business. They have to allocate a great share of their resources in order to ensure compliance with European and/or national legislation, which undoubtedly impacts their operations and competitiveness. Being aware of the immense significance of small and medium-sized enterprises for the European economy, the European Commission is reducing administrative burden with its proposals, acts and programmes. In this way, the European Commission is trying to ensure a level playing field for all enterprises, regardless of their size. On all steps of a cycle of a specific act/policy, special attention is paid to small and medium sized enterprises, especially to micro-enterprises, and administrative burden. It starts with the planning of the initiative, when the European Commission publishes a roadmap, in which a preliminary assessment of initiative's potential impacts on small and medium-sized enterprises is done. Furthermore, before the European Commission actually proposes a new proposal, it first evaluates its possible consequences with a so-called impact assessment, which is obligatory for the most important initiatives and for initiatives with far-reaching consequences. The impact assessment is also a part of a "SME test", in the context of which a detailed analysis of initiative's impacts on small and medium-sized enterprises is conducted. Moreover, a specific chapter is dedicated to the analysis of administrative burden and administrative costs, which would be incurred with the adoption of the respective initiative. Results of the analysis and of the SME test represent a basis for a decision whether small and medium-sized enterprises will be included in all obligations, deriving from the initiative, or whether they will be excluded from certain obligations or will they be a subject to a milder regime. During the implementation of a specific initiative or at the end of its implementation, the European Commission regularly assesses the effectiveness, efficiency, relevance and added value of the European Union's measures. In the context of the Regulatory Fitness and Performance programme – REFIT, which was introduced with the intention of making the legislation of the European Union lighter and of greater quality, corrective measures of existing legislation, evaluations and fitness checks, as well as repeals of existing legislation which is not fit for its purpose, are carried out. Despite the efforts and measures of the European Commission to reduce administrative burden, legislative acts, which are very burdensome for small and medium-sized enterprises, still exist.
BASE
EVROPSKA UNIJA IN POMEN ZANESLJIVE ENERGETSKE OSKRBE ZA GOSPODARSTVO ; THE EUROPEAN UNION AND THE IMPORTANCE OF SECURITY OF ENERGY SUPPLY FOR THE ECONOMY
In: Maribor
Magistrsko delo je osredotočeno na področje zanesljive oskrbe z energijo, ki zraven trajnosti in konkurenčnosti predstavlja enega izmed treh ključnih ciljev evropske energetske politike. Natančneje opredeljuje gospodarski pomen in cilje zanesljive oskrbe, tveganja, povezana z zanesljivo oskrbo, kakor tudi Akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo. Zanesljivost oskrbe je eden izmed ključnih ciljev energetske politike Evropske unije (v nadaljevanju EU), zato je posebna pozornost namenjena tudi evropski energetski politiki, njenemu nastanku, ciljem in potencialnim ukrepom kakor tudi trenutnemu stanju in izzivom energetike v EU. Slednja se danes namreč sooča z vrsto izzivov, med katerimi največji izziv predstavlja visoka uvozna odvisnost, zato je bistveno, da EU ukrepa zdaj in s skupnimi močmi, da bi si zagotovila konkurenčno, trajnostno in predvsem zanesljivo oskrbo z energijo. V ta namen si pospešeno prizadeva oblikovati skupno energetsko politiko. Ker je tudi Slovenija članica EU, magistrsko delo podrobneje predstavlja tudi izhodišča in cilje energetske politike Slovenije, zanesljivost oskrbe v Sloveniji ter njene cilje in pomen. Praktični del magistrskega dela analizira energetsko uvozno odvisnost EU in Slovenije ter vlogo obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) pri zagotavljanju zanesljive oskrbe. S pomočjo statistične primerjave, obogatene s tabelaričnimi in grafičnimi prikazi, so predstavljeni proizvodnja, viri in poraba energije v EU in v Sloveniji, kar je osnova za nadaljnjo analizo, tj. analizo uvozne odvisnosti kot glavnega pokazatelja zanesljivosti oskrbe. Predstavljena je vloga OVE pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo, hkrati pa so analizirani dejavniki, ki povzročajo razlike med državami članicami EU glede izkoriščanja OVE. Posebna pozornost je namenjena tudi napovedim za prihodnost na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Na ravni EU sta podrobneje analizirana dva scenarija, ki analizirata evropske energetske trende do leta 2030, t. i. referenčni scenarij in scenarij Baseline 2009. Za napovedovanje energetske prihodnosti Slovenije pa so natančneje predstavljene in analizirane dolgoročne energetske bilance do leta 2030, izdelane za več scenarijev. Poseben poudarek je na projekcijah kazalnikov za spremljanje zanesljivosti oskrbe v Sloveniji. Za boljše razumevanje sta na začetku magistrskega dela predstavljena nastanek in razvoj EU ter v okviru tega Slovenija kot članica EU. ; Master's thesis is focused on the area of security of energy supply, which is next to sustainability and competitiveness one of the key objectives of the European energy policy. It specifies the economic importance of the objectives of security of supply, and the risks associated with the supply, as well as the EU Energy Security and Solidarity Action Plan. As already stated, the security of supply is one of the key objectives of EU energy policy, therefore, special attention is also given to the creation of the European energy policy, its objectives and potential actions, as well as the current situation and challenges of the energy sector in the EU. Today the EU is facing with number of challenges, among which the biggest challenge is the high import dependency, so it is essential for Europe to take action now and work together to ensure a competitive, sustainable and above all, reliable energy supply. To this end, the EU accelerated its efforts to develop a common energy policy. Because Slovenia is also a member of the EU, master's thesis also presents origins and objectives of the Slovenian energy policy, security of supply in Slovenia and its objectives and importance. In its practical part master's thesis focuses on the analysis of the energy import dependence of the EU and the Republic of Slovenia and the role of renewable energy sources (RES) to ensure security of supply. With the help of statistical comparisons, enriched with tabular and graphic representations are presented production and consumption of energy in the EU and Slovenia, which is the basis for further analysis, i.e. analysis of import dependence, as the main indicator of security of supply. It is also presented the role of RES in providing security of energy supply, and analyzed the factors that cause differences between the EU Member States on the exploitation of RES. Special attention is also given to the predictions for the future, both at EU level as well as in Slovenia. At EU level two scenarios to analyse the Europe's energy trends by 2030 are presented, the so-called reference scenario and baseline 2009 scenario. To predict the energy future of Slovenia long-term energy balances by 2030, designed for more scenarios, are presented and analyzed. Special emphasis is placed on the projected indicators for monitoring the security of supply in Slovenia. For a better understanding of master's thesis is at the beginning also presented the formation and development of the EU as well as Slovenia, as an EU member.
BASE
Participation and Obstacles in Adult Education in the European Union at the Beginning of the Economic Recession ; Vključenost in ovire pri izobraževanju odraslih v evropski uniji ob začetku gospodarske recesije
The economic recession has exerted an important influence on the livesof the population in the European Union. Since 2008, when initial indications of the recession appeared,unemployment and poverty have increased in most member states of the European Union. Many European and national strategic documents were exposed; one of the key non-economic factors in easing out of a recession is investment in the development of knowledge. Political opinion regarding the important role of knowledge in solving problems of the economic recession raises the question of actual change in this area. In this paper, an understanding of the role of adult education in economic development (as oulined in the European strategic documents) is demonstrated, and in opposition to the same, an analysis of participation (and obstacles) in adult education at the beginning of the economic recession is pursued. ; Gospodarska recesija je pomembno zaznamovala življenje prebivalcev Evropske unije. Od leta 2008, ko se pojavijo prvi znaki recesije, sta se povečali brezposlenost in revščina v večini članic Evropske unije. Številni evropski in nacionalni strateški dokumenti so kot enega ključnih neekonomskih instrumentov izhoda iz recesije omenjali vlaganje v izobraževanje. Prepričanje politikov o pomembni vlogi izobraževanja pri reševanju gospodarske recesije pa odpira vprašanje o dejanskih spremembah na tem področju. V prispevku je na eni strani prikazano razumevanje vloge izobraževanja odraslih pri gospodarskem razvoju v evropskih strateških dokumentih in na drugi strani vključenost odraslih v izobraževanje in ovire pri tem ob začetku gospodarske recesije.
BASE
Administrativne ovire v izbranih državah pri črpanju sredstev EU ; Administrative burdens in selected countries in absorbing EU funds
In: Maribor
Pojem administrativna ovira lahko razložimo kot nekaj, kar lahko posamezniku ali organizaciji onemogoča doseganje zastavljenih ciljev v njegovem vsakdanjem življenju. Posebno pozornost v magistrski nalogi smo tako namenili predstavitvi različnih evropskih programov, ki se ukvarjajo s problematiko zmanjševanja administrativnih ovir tako na nivoju EU, kot tudi na nacionalni ravni držav članic. V okviru magistrske naloge smo se osredotočili ravno na črpanje sredstev kohezijske politike EU ter na podlagi podatkov raziskave poskušali pokazati, kje se še možnosti za odpravo administrativnih ovir ter kje so tiste slabosti oz. ovire, ki jim do sedaj nismo pripisovali dovolj velike pozornosti, čeprav se v procesu administrativnega vodenja projektov z njimi vsakodnevno srečujemo. Na ta način bomo dosegli še dodatno poenostavitev postopkov in povečali uspešnost pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov EU. V nalogi obravnavani raziskovalni problem, se nanaša na upravljanje s projekti v fazi njihovega izvajanja, v okviru katerega smo se osredotočili na administrativno in finančno poročanje. Z izvedeno raziskavo smo preučili tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na administrativne ovire pri projektnem poročanju, organizacijsko strukturo kohezijske politike in rezultate uspešnosti Slovenije pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. Slovenija je primerljivo uspešna z drugimi evropskimi državami pri črpanju sredstev EU, kar smo v sklopu izvedene raziskave dokazali na podlagi analize absorbcijske uspešnosti kohezijske politike. Prav tako Slovenija izkazuje nizek delež administrativnih stroškov glede na ocenjene vrednosti povprečnega deleža bruto domačega proizvoda, ki ga predstavljajo administrativni stroški in je v tem kriteriju izmed primerjanih držav najuspešnejša. S problemom črpanja evropskih sredstev so se ukvarjale vse zadnje slovenske vlade, zlasti v finančni krizi pa so nekako končno priznale, da so to pravzaprav edina dodatna razvojna sredstva, ki jih država lahko pridobi, od njene usmerjenosti in absorbcijske sposobnosti pa je hkrati tudi odvisno, kako uspešno jih bo uspela počrpati. ; The concept of an administrative burden can be explained as something that makes it impossible for an individual or organization to achieve the objectives pursued in their everyday life. Special focus of this master thesis is dedicated to the presentation of different European programs which deal with the problem of reducing administrative burdens at the EU level and also at the national level of individual Member States. The present master thesis focuses particularly on the absorbtion of funds of the EU cohesion policy, and on the basis of the research data attempts to show where there is still potential for the reduction of administrative burdens and where there are those weaknesses or barriers that have not yet received enough attention, although we face them daily in the process of administrative management. In this way we can achieve further simplification of the procedures and enhance efficiency in the disbursement of funding from the EU Structural Funds. The research problem of the thesis relates to the management of projects at the stage of their implementation, in which we focus on administrative and financial reporting. During the survey we considered three main questions related to administrative burdens in the phase of project reporting, organizational structure of the cohesion policy and on the results of the Slovenian performance in the absorbtion of EU cohesion policy funds. Slovenia shares comparable success with other European countries in absorbing EU funds, which was proved on the basis of the analysis of absorbtion efficiency of the Cohesion policy carried out in the framework of this research. Slovenia also shows a considerably low share of administrative costs in relation to the estimated value of the average share of the gross domestic product represented by these administrative costs. In terms of this criterion Slovenia is the most successful country from the countries we compared. All the recent Slovenian Governments have dealt with issues relating to the absorbtion of European funds, especially during the last financial crisis, when they finally recognized that these funds are actually the only additionally available developmental funds the state can obtain. The state's orientation and absorbtion capacity will thus show how successful it will be in the future in absorbing these funds.
BASE
EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA V ODNOSIH Z AZERBAJDŽANOM, ARMENIJO IN GRUZIJO ; European Neighbourhood Policy in relations with Azerbaijan, Armenia and Georgia
In: S. l.
Evropska sosedska politika (v nadaljevanju ESP) je politika urejanja odnosov s sosednjimi državami EU, ki jim ni bilo ponujeno članstvo v EU. Na Južnem Kavkazu, kjer so po letu 1991 nastale države Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, se je sosedska politika okrepila po letu 2003, ko se je spremenila politična struktura v Gruziji in, ko se je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije EU širila še bolj proti vzhodu. Velik del »evropeizacije« te regije temelji na širjenju pojma EU »kot edino pravega« razvoja družbe s pomočjo človekovih pravic in svoboščin, demokracije, liberalizacije, urejenega pravnega reda in prostovoljnega skupnega sodelovanja ter na postopni integraciji teh držav v politični, pravni in gospodarski red EU. V magistrski nalogi iščem odgovor na vprašanje ali je ta način promocije evropskih vrednot učinkovit za povezovanje z vsemi sosednjimi državami ali pa utegne imeti negativne posledice v odnosih z njimi. S pravno, gospodarsko in politično analizo evropske sosedske politike v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu, spoznavanjem njenih prednosti in slabosti, ugotavljam perspektive za prihodnji razvoj. Za oblikovanje ključnih vidikov povezovanja je pomembno poznavanje zgodovinskih, etničnih, geografskih, kulturnih in političnih razlik ter poznavanje problematike območij z velikim varnostnim tveganjem kot so Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija. Države Armenija, Azerbajdžan in Gruzija se nahajajo na pomembnem območju, kjer se prepletajo geostrateški interesi Rusije, ZDA, Turčije, Irana in v zadnjem času tudi Kitajske. EU se srečuje z novimi izzivi, med katerimi vedno večjo vlogo igra njena sosedska politika do tretjih držav. Ker je v primeru Južnega Kavkaza splošno zaznati obširnost evropskih virov, t. j. dogovorov in politik (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, finančni instrumenti, Vzhodno partnerstvo, Sinergija Črnega morja, sporazumi po sektorjih), v nalogi ugotavljam, ali bi bilo potrebno vzpostaviti enotnejšo in s tem preglednejšo sosedsko politiko do vsake posamezne države. ; The European Neighbourhood Policy (ENP) is an instrument for governing relations with the EU's neighbourhood countries which are not to become members of the EU. In the South Caucasus, where Azerbaijan, Georgia and Armenia declared independence in 1991, the ENP was strengthened after 2003 with change of political structure in Georgia and after EU's enlargement further to the east with joinder of Romania and Bulgaria. A big part of Europeanisation of this region is based on promotion of the EU's values as being »the only right way« of developing societies, through strengthening human rights and liberties, democracy, liberalisation, the rule of law, voluntary cooperation and gradual integration of these countries into the EU's political, legal and economic framework. In this master's thesis I am looking for an answer to a question whether such way of promoting European values will result in cooperation with all the neighbouring countries or whether it might bring negative consequences in the EU's relationship with them. With legal, economic and political analysis of the ENP in Armenia, Georgia and Azerbaijan and with identification of the ENP's advantages and disadvantages, I am trying to find possibilities for its further development. Understanding historic, ethnic, geographic, cultural and political differences and understanding problems coming from areas considered major security risks, such as Nagorno-Karabakh, South Ossetia and Abkhazia, is important for developing key areas of cooperation. Countries Armenia, Azerbaijan and Georgia are located in the important area where geostrategic interests of Russia, USA, Turkey, Iran and recently China intersect. The EU has been facing new challenges, one of them being the increasing importance of its policy towards the neighbouring countries. As there has been a significant amount of European sources, such as arrangements and politics (e.g. association agreements, partnership and cooperation agreements, financial instruments, Eastern Partnership, Black Sea Synergy, sectoral agreements) in the South Caucasus, I am discussing in this thesis whether there should be a more unified and consequently more transparent neighbourhood policy for each partner country.
BASE
»KLJUČNE SPODBUDE ZA VHODNE TUJE NEPOSREDNE INVESTICIJE V DRŽAVAH SVE« ; »KEY INCENTIVES FOR INWARD FOREIGN DIRECT INVESTMENT IN CEE COUNTRIES«
In: Maribor
V zadnjih desetletjih je opaziti močan porast neposrednih investicij v mednarodnem okolju. Zaradi ugotovljenih številnih pozitivnih učinkov, ki jih imajo na državo prejemnico, je v razvitih državah in državah v razvoju posledično prišlo do liberalizacije politike do TNI in zmanjševanja regulativnih ovir na številnih področjih, predvsem z namenom oblikovanja prijaznega poslovnega okolja za tuje investitorje in željo privabiti čim več investicij v državo. Zelo dober primer so države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je prav na ta račun v zadnjem desetletju prišlo do močnega porasta TNI. To lahko opazimo še posebej na Češkem, Poljskem in Madžarskem. Slovenija pa je kljub svoji razvitosti po drugi strani država, kjer so prilivi vhodnih TNI še vedno zelo skromni. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, katere so tiste pomanjkljivosti in prednosti slovenskega okolja v primerjavi s konkurenčnimi državami SVE regije, ki odvračajo tuje investitorje od Slovenije. Zanimalo nas je tudi, kako s politiko do TNI, ki jo izvaja država za privabljanje tujih investitorjev ugotovljene pomanjkljivosti popraviti. Politika do TNI, oziroma konkretneje, spodbude, ki jih vlada pripravlja za privabljanje TNI, so šele sekundarnega pomena pri odločanju investitorjev za določeno državo. Te pridejo do izraza, ko se investitorji odločajo med makroekonomsko podobnimi državami, ki že zadostijo njihovim primarnim tržnim potrebam. Kljub temu pa so z vidika države spodbude tisti instrument, s katerim je mogoče relativno hitro in enostavno povečati konkurenčnost poslovnega okolja ali privabiti investitorje v določene panoge. Zato predstavlja pomembno orodje pri izboljševanju elementov investicijske klime. Ugotovili smo, da v Sloveniji kljub majhnemu trgu največje pomanjkljivosti niso v tržnih dejavnikih (kot so dostop do trga ali naravnih virov), temveč v dejavnikih investicijske klime, predvsem ekonomsko-regulatornega okolja države ter podpore podjetništvu. Analizirane države se soočajo z nekaterimi zelo podobnimi ovirami, kot so administrativne ovire za tuje investitorje, nezaupanjem v vlado ter rigidnostjo trga delovne sile. V Sloveniji močno izstopajo še slabo makroekonomsko okolje, visoko obdavčenje delovne sile ter težavno pridobivanje dodatnih virov financiranja. Vendar ima Slovenija na drugi strani zelo kvalitetno delovno silo, inovativno moč, dobro kvaliteto življenja ter dokaj enostavno poslovanje v primerjavi z izbranimi državami, kar povečuje njeno konkurenčnost. Državne spodbude v Sloveniji so naravnane v smeri odpravljanja ugotovljenih tržnih pomanjkljivosti, vendar so te zastavljene preveč široko in so posledično neprilagodljive dejanskim potrebam investitorjev. Z njihovo primerjavo smo ugotovili, da bi jih bilo smiselno prestrukturirati v smeri individualnih paketov spodbud, večjega deleža povratnih sredstev ter jih ciljno usmeriti na nekaj ključnih področij. Zavedati se moramo, da državne spodbude same po sebi ne bodo naredile bistvene spremembe. Lahko pa s ciljno usmerjenim pristopom države in skupaj s preoblikovanjem ostalih elementov poslovnega okolja izboljšajo konkurenčnost in vplivajo na to, da Slovenija postane privlačnejša država za mednarodne investicijske projekte. ; Over the last decades there has been a sharp increase of the direct investments in international environment. In the developed and developing countries the process of liberalisation of policy towards FDI and the reduction of regulatory obstacles have been made in many areas due to numerous established positive effects which have impacted the recipient country. In particular, the aim is to create a friendly business environment for foreign investors and a desire to attract the largest possible number of investments to the country. A very good example of this practice are countries of the Central and Eastern Europe in which there has been an increase of FDI in the last decade. That was observed particularly in the Czech Republic, Poland and Hungary. On the other hand, despite its development, Slovenia is the country where the inflows of the inward FDI are still very modest. The purpose of the thesis was to determine which are these weaknesses and strengths of the Slovene environment in comparison with competitive countries of the CEE region, which discourage foreign investors from Slovenia. We were interested in knowing if these weaknesses can be improved with Slovenian policy toward FDI. The policy towards FDI or more specifically the incentives established by the Government to attract FDI are only of secondary importance in choosing investors for a particular country. These incentives become important when the investors decide between similar macroeconomic countries that already meet their primary market needs. Nevertheless, from the point of view of the state, the incentives are the instrument that can relatively quickly and easy increase the competitiveness of the business environment or attract investors to certain sectors. Therefore, it represents an important tool in improving elements of the investment's climate. We have noted that the biggest shortcomings in Slovenia are present in the factors of investment's climate and not in the market factors. Analysed countries are facing some similar obstacles, such as administrative obstacles for foreign investors, non-confidence to the government and rigidity of the labour market. In Slovenia there is a strong stand out of poor macroeconomic environment, higher taxation of labour and additional funding sources which are difficult to obtain. However, Slovenia has, on the other hand, a high quality workforce, innovative strength, good quality of life and fairly simple business in comparison with other countries of matter, which increases its competitiveness. In Slovenia, state incentives go in the direction of eliminating the identified deficiencies in the market. But the setting of these is too wide and consequently inflexible of real needs of investors. By comparing these, we reached findings that it would be reasonable to restructure it in the direction of the individual packages of incentives, with greater proportion of return funds and target them to focus on a few key areas. We need to be aware that state incentives by itself won't make any significant changes. But with more targeted approach of the state and together with the transformation of other elements of the business environment, we can improve the competitiveness and influence on Slovenia becoming more attractive country for international investment projects.
BASE