POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi. ; ABSTRACT The first part of the thesis consists of the overview of constitutional orders from three states: United States of America, France and Slovenia with the instruments and institutions similar to Slovenian interpellation. Constitutional orders are included because of the easier understanding of relationship between the Parliament and Government, which is crucial for the initiation of the interpellation process and for asking the parliamentary questions. Under the Slovenian constitution interpellation means a formal written question handed in by a group of ten or more members of the parliament with the intent to remove the minister or the government from its position. Interpellation is the instrument of the opposition, to call the coalition in question. In this context we have included the actual cases of interpellation in Slovenia, because they represent the control of Parliament above the work of Government. In our 26 years old country, there has been a significant number of interpellations, and the selected period is the ninth Government of Republic of Slovenia, which was under a leadership of Borut Pahor. In this precise time, from November 2008 to February 2012, four interpellations were processed, which show a good example of how a specific Ministry worked at the time, and what was the consistent pressure of Parliament on the Government, and the position of opposition towards the leadership at that time. With firstly described correlation between Parliament and Government and with the comparison with other countries, we have explained a relationship in Slovenian constitutional order, and afterwards I have presented how this relationship practically works with the cases of interpellations.
Po terorističnih napadih Al Kaide v Združenih državah Amerike septembra 2001 se je dojemanje varnostni in groženj mednarodne skupnosti povsem spremenilo. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je že dan po terorističnih napadih sprejel Resolucijo 1368 (2001), ki opredeli napade kot oborožen napad na Združene države Amerike in kot ogrožanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Nepredvidljivo in spremenjeno varnostno okolje v svetu je zahtevalo takojšen odziv. Mednarodna skupnost kot vir ogrožanja identificira Afganistan. Še isto leto so z mandatom Organizacije združenih narodov vzpostavljene Mednarodne sile za pomoč v Afganistanu, katerih vodenje leta 2003 prevzame zveza Nato. Misijo, ki se je zaključila konec 2014, v letu 2015 nadomesti nebojna svetovalna Misija Odločna podpora in se izvaja še danes. Odziv na sodobne grožnje države rešujejo v medsebojnih zavezništvih ter delovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato je prineslo obveznost izpolnjevanja zavez, ki so bile podane v pristopnem obdobju ter kasneje članstvu. Kot polnopravna članica poleg tega sodeluje v procesu oblikovanja in izvajanja varnostnih in obrambno političnih smernic. Republika Slovenija svoje obveznosti v Zavezništvu izpolnjuje tudi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, kot so Nato-vodene mednarodne operacije in misije v Afganistanu, kjer sodeluje od leta 2004. Vloga obveščevalno varnostnih služb pred napotitvijo, v času delovanja ter po zaključku delovanja slovenskih pripadnikov v Nato-vodenih operacijah je izjemno pomembna in ena od najbolj učinkovitih oblik zaščite lastnih sil. Ob upoštevanju omejenih resursov je mednarodno sodelovanje Republike Slovenije ključno pri zagotavljanju tovrstne podpore v Afganistanu. ; After the Al Qaeda terrorist attacks in the United States of America in September 2001, the perception of the security and threats of the international community has completely changed. A day after the terrorist attacks, the United Nations Security Council adopted Resolution 1368 (2001) defining attacks as an armed attack on the United States and as a threat to the international peace and international security. An unpredictable and changed security environment demanded an immediate response in the world. The international community identifies Afghanistan as a source of threat. In the same year, under the United Nations mandate, the International Security Assistance Force in Afghanistan was established and transformed in NATO-led mission in 2003. The mission that concluded at the end of 2014 was replaced today's ongoing by non-combat advisory Resolute Support Mission in the beginning of 2015. When responding to the modern threats countries develops mutual alliances and work together in international operations in missions. With membership in NATO, the Republic of Slovenia assumed responsibility for fulfilling the commitments made during the accession period in later on as a member of Alliance. As an Ally is involved in the process of designing and implementing security and defence policy guidelines. The Republic of Slovenia also fulfils its commitments in the Alliance by participating in international operations on missions such as NATO-led international operations in the mission in Afghanistan, where it has been participating since 2004. The role of intelligence security services before the deployment, during the operation and after the deployment is extremely important and is one of the most effective forms of force protection. Taking into account limited resources, the international cooperation is crucial for the Republic of Slovenia in providing such support in Afghanistan.
Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013. ; Die Strukturfonds, die einen wichtigen Teil des Haushalts der Europäischen Union (EU) präsentieren, wurden mit der Absicht errichtet, die Entwicklung zu fördern und die Unterschiede unter den Regionen und den Mitgliedstaaten zu verringern. Deren Finanzmittel sind wichtig besonders für Regionen, die in der Entwicklung im Rückstand stehen, denn sie kanalisieren die Mittel gemäß der Ziele der EU und diese sind die Grundlage für die Entscheidung welche Projekte mit ihrer Hilfe unterstütz werden sollen. Mit der Mitgliedschaft in der EU wurde auch Slowenien zur Nutzung der Strukturfondsmittel berechtigt. Mit Hilfe dieser Mittel will Slowenien eine ausgewogene Regionalentwicklung erlangen, da es derzeit in Slowenien noch immer große Unterschiede unter den Regionen gibt. Eine wichtige Rolle bei der Beseitigung dieser Ungleichheiten haben Europäischer Fonds für regionale Entwicklung (EFRE) und Europäischer Sozialfonds (ESF). Auch Slowenien hat für die Förderperiode 2007-2013 zwei Operationelle Programme für die Nutzung der Strukturfondsmittel vorbereitet und zwar ein Operationelles Programm für die Stärkung der regionalen Entwicklungspotenziale (OP RE) und ein Operationelles Programm für die Entwicklung der Umwelt- und Verkehrsinfrastruktur (OP EUVI), die den Finanzinstrument EFRE benutzt haben. Es ist notwendig, dass sich Slowenien auf die Projekte orientiert, die ihre Konkurrenzfähigkeit, den Wohlstand und die Regionalentwicklung und damit auch die Konkurrenzfähigkeit der Lokalgemeinschaft stärken. Dabei spielt eine wichtige Rolle die Vorbereitung der operationellen Programme, die zugleich auch Umsetzungsdokumente für die Nutzung der Strukturfondsmittel sind. Es geht um einen sehr anspruchsvollen Prozess, bei den es nicht nur um die Abstimmung zwischen Slowenien und Brüssel geht, sondern auch innerhalb des Staates. Dies wiederum erfordert eine professionelle und effiziente Staatsverwaltung, die die Verfahren für die Nutzung der EU-Mitteln sehr gut kennt. Für eine noch bessere Nutzung der Mittel würde die Gründung der Regionen einen großen Einfluss nehmen. Damit könnten die Regionen, die schon jetzt eine gute Absorptionskapazität haben, diese noch vergrößern. Bei der Überprüfung der Ausführung der Strukturpolitik in Slowenien können wir feststellen, dass die Ordnung sehr kompliziert ist, weil am diesen Prozess sehr viele Institutionen und Benutzer teil nehmen und das gestaltet eine verwickelte Kette von Beziehungen. Wir müssen nämlich wissen, dass die Strukturfonds eine neue Art der Tätigkeit vorstellen und es braucht Zeit, dass sich die slowenische Administration diesen Veränderungen anpasst. Der Erfolg im Finanzierungsprozess aus den Strukturfonds hängt von einem gut vorbereiteten Projekt, einer gute Idee, einer gut vorbereitete Projektdokumentation und einer effiziente Projektausführung ab. Die Finanz- und Wirtschaftskrise, die eine Verschlechterung der Wirtschaftsituation in den meisten statistischen Regionen Sloweniens bewirkt hat, hat sich besonders stark auch in Pomurje abgespiegelt. Es war eine Intervention der Regierung notwendig und zwar wurde ein Gesetzt über die Entwicklungsunterstützung der Region Pomurje für die Periode 2010-2015 verabschiedet. Dieser Gesetz widmete die Aufmerksamkeit vor allem den Projekten der Mur-Region bei der Kandidatur für die Mittel der Programme der EU-Kohäsionspolitik. Um eine bessere Lebensqualität der Bewohner der Mur-Region zu sichern, ist eine Wirtschafsentwicklung notwendig, die auf der Entwicklung der neuen Technologien, Tourismus, naturidentischen Landwirtschaft und Schaffung der neuen Arbeitsplätzen basiert. Es ist wichtig eine solche Geschäftsumgebung zu schaffen, in der alle Wirtschafts-, Forschungs-, Natur-, Kultur, Umwelt- und Menschenpotenziale zur Nutzung der Entwicklungsgelegenheiten der slowenischen Wirtschaft beitragen.
Pogajanja so v življenju ljudi prisotna vsakodnevno, saj med seboj neprestano komuniciramo in izmenjujemo informacije. V sam proces pogajanj sta vključena vsaj dva udeleženca, ki lahko imata povsem različne ali pa skupne interese. Namen pogajanj je usklajevanje interesov za doseganje končnega sporazuma, ki naj bi bil koristen za obe strani. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na medkulturna poslovna pogajanja, natančneje na poslovna pogajanja z ruskimi partnerji. V prvem delu naloge sem opredelila teoretični koncept pogajanj, nadaljevala z opredelitvijo poslovnih pogajanj na medkulturni ravni in se nato še natančneje osredotočila na specifični ruski pogajalski slog. Pri pogajanjih s tujimi poslovnimi partnerji velja biti pozoren na številne dejavnike, ki vplivajo na sam izid pogajanj. Potrebno je dobro poznavanje kulture države iz katere prihaja partner, prav tako je zelo priporočljivo vsaj temeljno poznavanje njihov običajev in jezika. V raziskovalnem delu naloge sem povzela izkušnje zaposlenih v izbranem podjetju, ki so se v preteklosti že pogajali z ruskimi poslovnimi partnerji. Za pridobivanje potrebnih informacij sem z zaposlenimi izvedla globinski intervju, ki bo obsegal 15 vprašanj. Na podlagi pridobljenih informacij sem oblikovala smernice za vse poslovneže, ki sodelujejo ali imajo v prihodnosti namen sodelovati z ruskimi poslovnimi partnerji. V sklepnem delu naloge sem povzela glavne ugotovitve in ugotovila, da k uspešnim pogajanjem z ruskimi poslovnimi partnerji v največji meri pripomore dobro poznavanje ruske kulture in njihovih običajev ter vzpostavitev pristnih odnosov, ki temeljijo na osebnem poznanstvu. Prav tako sem ugotovila, da se ruski pogajalski slog močno razlikuje od evropskega. ; Negotiations are present in people's lives every day as each other constantly communicate and exchange information. Negotiation is a process, which includes at least two parties, which may have a completely different or common interests. The purpose of negotiating is to coordinate the interests of achieving a final agreement, which should be beneficial for both sides. In the theoretical part I mainly focused on cross-cultural business negotiations, specifically on business negotiations with Russian partners. In the first part I defined the theoretical concept of negotiations continued with the definition of business negotiations on an intercultural level and then more specifically focused on specific Russian negotiating style. When negotiating with foreign business partners we have to pay attention to a number of factors that affect the outcome of the negotiations. It is very necessary to have a good knowledge about the culture of the country where the business partner comes from and it is also strongly recommended to have a basic knowledge of their customs and language. In the research part of the thesis I summarized the experience of employees in selected company, which negotiated with Russian business partners in the past. In order to get the necessary information from the employees I conducted in-depth interview, which consist of 15 questions. On the base of provided information I made guidance for all businessmen who are or are attempted to collaborate with Russian business partners in future. In the final part of the thesis I summarized the main findings and came to the conclusion that if yu want to be successful in negotiations with Russian business partners, you must have a good knowledge about Russian culture and their traditions. I also found that the Russian negotiating style very different from the European.
Temporary or permanent, local or international, voluntary or forced, legal or illegal, registered or unregistered migrations of individuals, whole communities or individual groups are an important factor in constructing and modifying (modern) societies. The extent of international migrations is truly immense. At the time of the preparation of this publication more than 200 million people have been involved in migrations in a single year according to the United Nations. Furthermore, three times more wish to migrate, mostly from sub-Saharan Africa towards some of the most economically developed areas of the world according to the estimates by the Gallup Institute (Esipova, 2011). Some authors, although aware that it is not a new phenomenon, talk about the era of migration (Castles, Miller, 2009) or the globalization of migration (Friedman, 2004). The global dimensions of migration are definitely influenced also by the increasingly visible features of modern societies like constantly changing conditions, instability, fluidity, uncertainty etc. (Beck, 2009; Bauman, 2002).The extent, direction, type of migrations and their consequences are affected by many social and natural factors in the areas of emigration and immigration. In addition, researchers from many scientific disciplines who study migrations have raised a wide range of research questions (Boyle, 2009, 96), use a variety of methodological approaches and look for different interpretations in various spatial, temporal and contextual frameworks. The migrations are a complex, multi-layered, variable, contextual process that takes place at several levels. Because of this, research on migrations has become an increasingly interdisciplinary field, since the topics and problems are so complex that they cannot be grasped solely and exclusively from the perspective of a single discipline or theory. Therefore, we are witnessing a profusion of different "faces of migration", which is reflected and at the same time also contributed to by this thematic issue of the journal Ars & Humanitas.While mobility or migration are not new phenomena, as people have moved and migrated throughout the history of mankind, only recently, in the last few decades, has theoretical and research focus on them intensified considerably. In the last two decades a number of research projects, university programs and courses, research institutes, scientific conferences, seminars, magazines, books and other publications, involving research, academia as well as politics and various civil society organizations have emerged. This shows the recent exceptional interest in the issue of migration, both in terms of knowledge of the processes involved, their mapping in the history of mankind, as well as the theoretical development of migration studies and daily management of this politically sensitive issue.Migration affects many entities on many different levels: the individuals, their families and entire communities at the local level in the emigrant societies as well as in the receiving societies. The migration is changing not only the lives of individuals but whole communities and societies, as well as social relations; it is also shifting the cultural patterns and bringing important social transformations (Castles 2010). This of course raises a number of questions, problems and issues ranging from human rights violations to literary achievements. Some of these are addressed by the authors in this thematic issue.The title "Many faces of migration", connecting contributions in this special issue, is borrowed from the already mentioned Gallup Institute's report on global migration (Esipova, 2011). The guiding principle in the selection of the contributions has been their diversity, reflected also in the list of disciplines represented by the authors: sociology, geography, ethnology and cultural anthropology, history, art history, modern Mediterranean studies, gender studies and media studies. Such an approach necessarily leads not only to a diverse, but at least seemingly also incompatible, perhaps even opposing views "on a given topic. However, we did not want to silence the voices of "other" disciplines, but within the reviewing procedures actually invited scientists from the fields represented by the contributors to this volume. The wealth of the selected contributions lies therefore not only in their coherence and complementarity, but also in the diversity of views, stories and interpretations.The paper of Zora Žbontar deals with the attitudes towards foreigners in ancient Greece, where the hospitality to strangers was considered so worthy a virtue that everyone was expected to "demonstrate hospitality and protection to any foreigner who has knocked on their door". The contrast between the hospitality of ancient Greece and the modern emergence of xenophobia and ways of dealing with migration issues in economically developed countries is especially challenging. "In an open gesture of hospitality to strangers the ancient Greeks showed their civilization".Although the aforementioned research by the United Nations and Gallup Institute support some traditional stereotypes of the main global flows of migrants, and the areas about which the potential migrants "dream", Bojan Baskar stresses the coexistence of different migratory desires, migration flows and their interpretations. In his paper he specifically focuses on overcoming and relativising stereotypes as well as theories of immobile and non-enterprising (Alpine) mountain populations and migrations.The different strategies of the crossing borders adopted by migrant women are studied by Mirjana Morokvasic. She marks them as true social innovators, inventing different ways of transnational life resulting in a bottom-up contribution to the integrative processes across Europe. Some of their innovations go as far as to shift diverse real and symbolic boundaries of belonging to a nation, gender, profession.Elaine Burroughs and Zoë O'Reilly highlight the close relations between the otherwise well-established terminology used in statistics and science to label immigrants in Ireland and elsewhere in EU, and the negative representations of certain types of migrants in politics and the public. The discussion focusses particularly on asylum seekers and illegal immigrants who come from outside the EU. The use of language can quickly become a political means of exclusion, therefore the authors propose the development and use of more considerate and balanced migration terminology.Damir Josipovič proposes a change of the focal point for identifying and interpreting the well-studied migrations in the former Yugoslavia. The author suggests changing the dualistic view of these migrations to an integrated, holistic view. Instead of a simplified understanding of these migrations as either international or domestic, voluntary or forced, he proposes a concept of pseudo-voluntary migrations.Maja Korać-Sanderson's contribution highlights an interesting phenomenon in the shift in the traditional patterns of gender roles. The conclusions are derived from the study of the family life of Chinese traders in transitional Serbia. While many studies suggest that child care in recent decades in immigrant societies is generally performed by immigrants, her study reveals that in Serbia, the Chinese merchants entrust the care of their children mostly to local middle class women. The author finds this switch of roles in the "division of labour" in the child care favourable for both parties involved.Francesco Della Puppa focuses on a specific part of the mosaic of contemporary migrations in the Mediterranean: the Bangladeshi immigrant community in the highly industrialized North East of Italy. The results of his in-depth qualitative study reveal the factors that shape this segment of the Bangladeshi diaspora, the experiences of migrants and the effects of migration on their social and biographical trajectories.John A. Schembri and Maria Attard present a snippet of a more typical Mediterranean migration process - immigration to Malta. The authors highlight the reduction in migration between Malta and the United Kingdom, while there is an increase in immigration to Malta from the rest of Europe and sub-Saharan Africa. Amongst the various impacts of immigration to Malta the extraordinary concentration of immigrant populations is emphasized, since the population density of Malta far exceeds that of nearly all other European countries.Miha Kozorog studies the link between migration and constructing their places of their origin. On the basis of Ardener's theory the author expresses "remoteness" of the emigratory Slavia Friulana in terms of topology, in relation to other places, rather than in topography. "Remoteness" is formed in relation to the "outside world", to those who speak of "remote areas" from the privileged centres. The example of an artistic event, which organizers aim "to open a place like this to the outside world", "to encourage the production of more cosmopolitan place", shows only the temporary effect of such event on the reduction of the "remoteness".Jani Kozina presents a study of the basic temporal and spatial characteristics of migration "of people in creative occupations" in Slovenia. The definition of this specific segment of the population and approach to study its migrations are principally based on the work of Richard Florida. The author observes that people with creative occupations in Slovenia are very immobile and in this respect quite similar to other professional groups in Slovenia, but also to the people in creative professions in the Southern and Eastern Europe, which are considered to be among the least mobile in Europe. Detailed analyses show that the people in creative occupations from the more developed regions generally migrate more intensely and are also more willing to relocate.Mojca Pajnik and Veronika Bajt study the experiences of migrant women with the access to the labour market in Slovenia. Existing laws and policies push the migrants into a position where, if they want to get to work, have to accept less demanding work. In doing so, the migrant women are targets of stereotyped reactions and practices of discrimination on the basis of sex, age, attributed ethnic and religious affiliation, or some other circumstances, particularly the fact of being migrants. At the same time the latter results in the absence of any protection from the state.Migration studies often assume that the target countries are "modern" and countries of origin "traditional". Anıl Al- Rebholz argues that such a dichotomous conceptualization of modern and traditional further promotes stereotypical, essentialist and homogenizing images of Muslim women in the "western world". On the basis of biographical narratives of young Kurdish and Moroccan women as well as the relationships between mothers and daughters, the author illustrates a variety of strategies of empowerment of young women in the context of transnational migration.A specific face of migration is highlighted in the text of Svenka Savić, namely the face of artistic migration between Slovenia and Serbia after the Second World War. The author explains how more than thirty artists from Slovenia, with their pioneering work in three ensembles (opera, ballet and theatre), significantly contributed to the development of the performing arts in the Serbian National Theatre in Novi Sad.We believe that in the present thematic issue we have succeeded in capturing an important part of the modern European research dynamic in the field of migration. In addition to well-known scholars in this field several young authors at the beginning their research careers have been shortlisted for the publication. We are glad of their success as it bodes a vibrancy of this research area in the future. At the same time, we were pleased to receive responses to the invitation from representatives of so many disciplines, and that the number of papers received significantly exceeded the maximum volume of the journal. Recognising and understanding of the many faces of migration are important steps towards the comprehensive knowledge needed to successfully meet the challenges of migration issues today and even more so in the future. It is therefore of utmost importance that researchers find ways of transferring their academic knowledge into practice – to all levels of education, the media, the wider public and, of course, the decision makers in local, national and international institutions. The call also applies to all authors in this issue of the journal. ; Začasne ali stalne, lokalne ali mednarodne, prostovoljne ali prisilne, legalne ali ilegalne, registrirane ali neregistrirane migracije posameznic in posameznikov, celih družbenih skupnosti ali posameznih skupin predstavljajo pomemben dejavnik v konstruiranju in spreminjanju (sodobnih) družb. Razsežnosti mednarodnih migracij so resnično ogromne, saj je bilo vanje v času nastajanja te publikacije po ocenah Združenih narodov v enem letu vključenih več kot 200 milijonov ljudi. Po ocenah Gallupovega inštituta pa se jih še trikrat toliko želi preseliti, največ iz podsaharske Afrike ter proti nekaterim gospodarsko najbolj razvitim območjem sveta (Esipova, 2011). Nekateri avtorji zato, čeprav ob zavedanju, da ne gre za nov fenomen, govorijo o dobi migracij (Castles, Miller, 2009) ali o globalizaciji migracij (Friedman, 2004). Zagotovo je na globalne razsežnosti migracij vplivalo tudi to, da so vse bolj vidne značilnosti sodobnih družb nenehno spreminjanje razmer, nestabilnost, fluidnost, negotovost ipd. (Beck, 2009; Bauman, 2002).Na obseg, smeri in vrste migracij ter na njihove posledice vplivajo številni družbeni in naravni dejavniki, tako na območjih odseljevanja kot tudi na območjih priselitev. Poleg tega si raziskovalke in raziskovalci iz številnih znanstvenih disciplin, ki proučujejo migracije, v raziskavah zastavljajo »neverjetno raznovrstna« vprašanja (Boyle, 2009, 96), uporabljajo različne metodološke pristope in iščejo različne interpretacije, in sicer v različnih prostorskih, časovnih in vsebinskih okvirih. Vse bolj prihaja do izraza, da so migracije kompleksen, večplasten, spremenljiv in kontekstualen proces, ki poteka na več ravneh. Prav zaradi tega spoznanja je raziskovanje migracij postajalo vse bolj interdisciplinarno polje, saj so teme in problemi tako kompleksni, da jih ni mogoče zagrabiti zgolj in izključno iz perspektive ene same znanosti ali teorije. Zato smo priča pravemu bogastvu »obrazov migracij«, ki ga odraža ter obenem k njemu tudi prispeva pričujoča tematska številka revije Ars & Humanitas.Čeprav mobilnost oziroma migracije niso nov pojav, saj so se ljudje selili in preseljevali skozi celotno zgodovino človeštva, pa se šele v zadnjem času, v zadnjih nekaj desetletjih, z njimi resno teoretsko in raziskovalno ukvarjamo. V zadnjih dveh desetletjih so se pojavili številni raziskovalni projekti, univerzitetni programi in predmeti, raziskovalni inštituti, znanstvene konference, posveti, revije, knjige in druge publikacije, pri katerih sodelujejo tako raziskovalna in akademska sfera kot tudi politika in različne civilnodružbene organizacije. To priča o v zadnjem času izjemnem zanimanju za vprašanje migracij, tako kar zadeva poznavanje samih procesov in njihovo mapiranje v zgodovini človeštva kot tudi teoretski razvoj migracijskih študij in vsakodnevno urejanje tega politično občutljivega vprašanja.Migracije zadevajo številne subjekte na številnih ravneh: posameznice in posameznike, njihove družine ter celotne skupnosti tako na lokalni ravni v družbi emigracije kakor tudi na vseh teh ravneh v imigrantski družbi. Z migracijami se spreminjajo ne samo življenja posameznikov in posameznic, ampak se spreminjajo celotne skupnosti oziroma družbe in družbeni odnosi, zamikajo se kulturni vzorci, prihaja do pomembnih družbenih transformacij (Castles, 2010). Ob tem se seveda odpirajo številne teme, problemi in vprašanja, ki se gibljejo v širokem razponu od kršenja človekovih pravic do literarnih presežkov. Nekaterih od njih se dotikajo tudi prispevki v pričujoči tematski številki.Povezovalni naslov prispevkov v tej tematski številki revije, »Številni obrazi migracij«, smo si sposodili iz že omenjenega poročila Gallupovega inštituta o globalnih selitvah (Esipova, 2011). Temeljno vsebinsko vodilo pri izbiri prispevkov je bila raznovrstnost, kar nakazuje tudi pregled znanstvenih disciplin, iz katerih prihajajo avtorji: sociologija, geografija, etnologija in kulturna antropologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, sodobne sredozemske študije, študiji spola in medijski študiji. Tak pristop nujno pripelje ne le do raznolikih, ampak tudi do vsaj navidezno neskladnih, morda celo nasprotnih pogledov na obravnavane tematike. Vendar nismo želeli utišati glasov iz »drugih« znanstvenih disciplin, temveč smo raje v recenzentske postopke povabili znanstvenike s področij, s katerih so tudi avtorji. Bogastvo zbranih prispevkov torej ni v njihovi medsebojni skladnosti in potrjevanju, temveč prav v mnogoterosti pogledov, zgodb in interpretacij.Prispevek Zore Žbontar obravnava odnos do tujcev v antični Grčiji, kjer je bilo gostoljubje do tujcev tako častivredna vrlina, da je vsak moral »izkazati gostoljubje in zaščititi kateregakoli tujca, ki je potrkal na vrata«. Zlasti je izzivalen kontrast med gostoljubjem v antični Grčiji in sodobnim pojavljanjem ksenofobije ter načini soočanja z migracijsko problematiko v gospodarsko razvitih državah. »Antični Grki so v odprti gesti gostoljubja do tujcev prepoznali svojo civiliziranost.«Čeprav omenjene raziskave Združenih narodov in Gallupovega inštituta podpirajo nekatere uveljavljene stereotipe o glavnih globalnih tokovih migrantov ter o območjih, o katerih »sanjajo« potencialni migranti, Bojan Baskar opozarja na sočasen obstoj tudi drugačnih migracijskih želja, tokov migracij in njihovih interpretacij. Posebej se osredotoči na preseganje in relativizacijo stereotipov in teorij o nemobilnem in nepodjetnem (alpskem) hribovskem prebivalstvu in migracijah.O tem, kako različne strategije pri prehajanju, prestopanju in prečkanju meja razvijejo migrantke, piše Mirjana Morokvasic. Označi jih kot prave socialne inovatorke, ki izumijo različne načine transnacionalnega življenja in tako od spodaj navzgor prispevajo k integrativnim procesom po vsej Evropi. V svoji inovativnosti gredo nekatere tako daleč, da premikajo različne, tako realne kot simbolne meje pripadanja naciji, spolu in poklicu.Elaine Burroughs in Zoë O'Reilly izpostavita tesno povezanost med sicer uveljavljeno terminologijo, s katero v statistiki in tudi znanosti označujejo imigrante na Irskem in širše v EU, ter negativnimi reprezentacijami nekaterih tipov migrantov v politiki in javnosti. Razpravo navežeta zlasti na iskalce azila in nezakonite priseljence, ki pridejo iz držav zunaj EU. Raba jezika lahko hitro postane politični način izključevanja, zato predlagata razvoj in uporabo obzirnejše in pravičnejše migracijske terminologije.Za spremembo izhodišča opredeljevanja in interpretacije sicer dobro proučenih selitev v nekdanji Jugoslaviji se zavzame Damir Josipovič. Predlaga zamenjavo dualističnega pogleda na te migracije s celostnim. Namesto njihovega poenostavljenega razumevanja kot mednarodnih in notranjih ali prostovoljnih in prisilnih migracij pa se zavzema za koncept psevdoprostovoljnih migracij.Na zanimiv fenomen zamikanja ustaljenih vzorcev spolnih vlog opozori tekst Maje Korać-Sanderson, katere zaključki izhajajo iz študije družinskega življenja kitajskih trgovcev v tranzicijski Srbiji. Medtem ko številne študije ugotavljajo, da skrbstveno delo v zadnjih desetletjih v imigrantskih družbah v glavnem opravljajo migrantke, njena študija ugotavlja, da v Srbiji kitajske trgovke skrb za svoje otroke večinoma zaupajo lokalnim ženskam srednjega razreda. Ta obrat vlog pri »delitvi dela« v skrbstveni sferi, ugotavlja avtorica, je v prid obema vpletenima stranema.Specifičen del mozaika sodobnih migracij v Sredozemlju, bangladeške skupnosti imigrantov na visoko industrializiranem severovzhodu Italije, razkriva Francesco Della Puppa. Izsledki poglobljenega kvalitativnega proučevanja odstirajo dejavnike, ki oblikujejo ta segment bangladeške diaspore, izkušnje migrantov ter učinke selitve na njihove družbene in biografske trajektorije.Izsek iz bolj tipičnih sredozemskih migracijskih procesov na primeru priseljevanja na Malto predstavita John A. Schembri in Maria Attard. Ugotavljata zmanjševanje števila selitev med Malto in Veliko Britanijo ob hkratnem povečevanju priseljevanja iz ostalih držav Evrope in podsaharske Afrike. Med učinki priseljevanja na Malto izpostavita izredno zgoščenost priseljenega prebivalstva, ki presega gostote celotnih prebivalstev v nekaterih evropskih državah.Miha Kozorog obravnava povezavo med migracijami in konstruiranjem krajev, iz katerih te migracije izvirajo. S pomočjo Ardenerjeve teorije »odročnost« izrazito emigracijske Benečije izrazi ne toliko v topografskem kot v topološkem smislu, v razmerju do drugih krajev. »Odročnost« nastaja v razmerju z »zunanjim svetom«, s tistimi, ki govorijo o »odročnih krajih« iz privilegiranih središč. Na primeru umetniškega dogodka, s katerim želijo organizatorji »odpreti tak kraj zunanjemu svetu« in »spodbuditi produkcijo bolj svetovljanskega kraja«, pokaže zgolj začasnost učinka tega dogodka na zmanjšanje »odročnosti«.O temeljnih časovnih in prostorskih značilnostih selitev »prebivalcev z ustvarjalnim poklicem« v Sloveniji piše Jani Kozina. Pri opredeljevanju tega specifičnega dela prebivalstva in pristopa k proučevanju njegovega migriranja se opre zlasti na dela Richarda Floride. Ugotavlja, da so prebivalci z ustvarjalnim poklicem v Sloveniji prostorsko zelo nemobilni in po tem kriteriju precej podobni ostalim poklicnim skupinam v Sloveniji, obenem pa tudi prebivalcem z ustvarjalnimi poklici v južni in vzhodni Evropi, za katere velja, da so med najmanj mobilnimi v Evropi. Podrobnejše analize pokažejo, da se ustvarjalci bolj razvitih regij načeloma intenzivneje selijo in so tudi v večji meri pripravljeni na selitev.O izkušnjah migrantk pri dostopu do trga delovne sile v Sloveniji govori članek Mojce Pajnik in Veronike Bajt. Obstoječa zakonodaja in posamezne politike namreč migrantke potiskajo v položaj, ko, če hočejo priti do zaposlitve, pristajajo na manj zahtevna dela. Pri tem so tarče stereotipnih reakcij in praks diskriminiranja tako na podlagi spola kot tudi starosti, pripisane etnične in religiozne pripadnosti ali kakšne druge okoliščine, še posebej dejstva, da so migrantke. Obenem pa prav zadnje vpliva na to, da s strani države niso deležne nikakršne zaščite.Migracijske študije pogosto domnevajo, da so ciljne države »moderne«, države izvora pa »tradicionalne«. Razprava Anıl Al-Rebholz ugotavlja, da takšna dihotomija pojmovanja modernega in tradicionalnega dodatno spodbuja stereotipne, esencialistične in homogenizirajoče predstave o muslimanskih ženskah v »zahodnem svetu«. Na podlagi biografskih pripovedi mlade Maročanke in Kurdinje ter razmerij med materami in hčerami prikaže raznolike strategije opolnomočenja mladih žensk v transnacionalnem migracijskem kontekstu.Specifični obraz migracij prinaša tekst Svenke Savić, namreč obraz umetniških migracij med Slovenijo in Srbijo po drugi svetovni vojni. Avtorica v njem ugotavlja, da je v treh ansamblih (opernem, gledališkem in baletnem) več kot trideset umetnic in umetnikov iz Slovenije s svojim pionirskim delom pomembno zaznamovalo razvoj gledališke umetnosti v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu.Verjamemo, da nam je uspelo v pričujočo tematsko številko ujeti pomemben del sodobnega evropskega raziskovalskega utripa s področja migracij. Poleg uveljavljenih znanstvenikov s tega področja se je v ožji izbor prispevkov uvrstilo tudi več mladih avtoric in avtorjev, ki začenjajo raziskovalne kariere. Njihov uspeh nas veseli, saj obeta živahnost tega raziskovalnega področja tudi v bodoče. Obenem nas veseli, da so se vabilu odzvali predstavniki tako številnih znanstvenih disciplin ter da je število prispevkov, ki smo jih prejeli, znatno presegalo največji možni obseg revije. Spoznavanje in razumevanje številnih obrazov migracij sta pomembna koraka proti celovitemu znanju, potrebnemu za uspešno soočanje z izzivi migracijske problematike danes in, kot kaže, še posebej v prihodnosti. Zato je izjemnega pomena, da raziskovalci najdemo načine prenosa svojih znanstvenih spoznanj v prakso – na vse ravni izobraževanja, v medije, širše strokovne javnosti ter seveda tudi odločevalcem v lokalnih, državnih in mednarodnih ustanovah. Poziv velja tudi vsem avtorjem prispevkov v tej številke revije.
Ko slišimo za pojem korupcija, takoj pomislimo na zlorabo javne službe za doseganje lastnih koristi. Posamezniki in podjetja podkupujejo administrativne uslužbence, da le-ti uredijo zadeve, ki morajo biti rešene. Gre torej za izsiljevanje rent od gospodarskih udeležencev in posledično od ekonomije same izključno za zasebne koristi politikov in uradnikov. Tovrsten pristop k obravnavanju pojava je v zadnjih letih začrtal popolnoma novo smer analiziranja in merjenja korupcije. Korupcija se predstavi v popolnoma novi podobi, v kateri posamezniki, skupine oziroma podjetja vplivajo na formulacijo zakonov, ali celo spreobračajo že oblikovana pravila igre, da bi si s tem zagotovili pomembne ugodnosti. Korupcija je in vedno bo obstajala v svetu, edina razlika je v tem, da se z razvojem družb spreminja, prevzema bolj prefinjene oblike, zaradi katerih jo je težje odkrivati in preprečevati. Vse bolj razsežne in destruktivne posledice, ki jih ima korupcija na gospodarsko rast in družbeno stabilnost, nujno zahtevajo praktične strategije omejevanja korupcije. Problem korupcije se ne omejuje na določeno regijo, kajti z njenimi grožnjami se ubadajo tako razvite države kot tudi države v razvoju in tranzitne države. V postsocialističnih državah so sočasni procesi razvijanja tržne ekonomije, oblikovanja novih političnih in socialnih institucij ter prerazporejanje družbene lastnine ustvarili rodna tla za pojav korupcije. Zaradi kompleksnosti fenomena in predvsem zaradi vse večjega zavedanja, da vzroki za prevzem države presegajo golo neučinkovitost in šibkost državne uprave, je potrebno za razumevanje in odpravljanje state capture razsvetliti problem širših strukturalnih povezav, kot so interna organizacija političnega sistema, odnosi in zveze med ključnimi državnimi institucijami, interakcije med podjetji in državo ter povezave med državo in civilno družbo. ; When we think about corruption, an image quickly comes to mind of abuse of public office for private gains. Individuals and firms are bribing bureaucrats to »get things done«. Behind this view lies an understanding of the state extracting rents from the economy for the exclusive benefit of politicians and bureaucrats. Such an aprroach has had a powerful impact on the way corruption has been analyzed and measured in recent years. Corruption has taken on a new image – that of individuals, groups, or firms manipulating policy formation and even shaping the emerging rules of the game to their own, very substantional advantage. Corruption has always existed across the world and it will never disappear, the difference is that has become more sophisticated and thus more difficult and costly to detect. With the increasing recognition across the globe of the damaging effects of corruption on economic growth and social stability, the demand for practical strategies to reduce corruption has grown dramatically. The problem is not confined to any particular region, and developed, developing and transition countries alike are confronting these challenges. In postcommunist states the simultaneous processes of developing a market economy, designing new political and social institutions and redistributing social assets have created fertile ground for corruption. With regard to complexity of phenomena and with increasing recognition that the roots of state capture extend far beyond weaknesses in the capacity of government, we need to be aware of factors underlying the persistence of corruption that is broader structural relationships, including the internal organization of the political system, relationships among core state institutions, the interactions between the state and firms, and the relationship between the sate and civil society.
Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; CONSILIUL ȘTIINȚIFIC: prof. univ. dr. Ștefan Afloroaei (Universitatea "Alexandru Ioan Cuza" din Iași ; România) ; prof. univ. dr. habil. Constantin Chiriac (Universitatea "Lucian Blaga" din Sibiu ; România) ; prof. univ. dr. Petr Kopecký (Universitatea din Leiden ; Germania) ; prof. univ. dr. Mihaela Miroiu (Școala Națională de Studii Politice și Administrative ; România) ; acad. pr. prof. univ. dr. Mircea Păcurariu (Academia Română) ; acad. prof. univ. dr. Ioan-Aurel Pop (Academia Română) ; conf. univ. dr. Marci Shore (Universitatea Yale ; Statele Unite ale Americii) ; prof. univ. dr. Stefan Sienerth (Universitatea "Ludwig Maximilian" din München ; Germania) ; prof. univ. dr. habil. Andrei Terian (Universitatea "Lucian Blaga" din Sibiu ; România) ; acad. prof. univ. dr. Alexandru Zub (Academia Română). REDACȚIA: Redactor-șef: Radu Vancu ; Redactori: Dragoș Varga ; Vlad Pojoga. Secretar de redacție: Ștefan Baghiu. ; Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 cuprinde următoarele articole: ISTORIE ŞI STUDII CULTURAL • HISTORY AND CULTURAL STUDIES »» Ioan Stanomir ; Gherea: în preajma revoluţiei. • Gherea – In the Eve of the Revolution. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 1-3 ; Paul Brusanowski ; Mişcări naţionale separatiste în Austro-Ungaria în anii primului război mondial (O cronologie a Unirii Transilvaniei cu România după presa vremii. I). • National Separatist Movements in Austro-Hungaria during World War I (A Chronology of the Union Between Transylvania and Romania in the Papers of the Time. I). În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 4-12 ; Dan Popescu ; Mihail Manoilescu. Schiţă de portret. • Mihail Manoilescu – Portrait Outline. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 13-20 ; Raul-Marian Todor ; Concursurile sportive interşcolare de la Blaj în perioada interbelică. • Inter-School Sport Contests from Blaj that took place during the Inter-War Period. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 21-26 ; Dionisie Vladimir Turcu ; File din istoria sportului școlar interbelic la liceul "Andrei Şaguna" din Braşov. • Snippets From The History of Interwar School Sport at "Andrei Șaguna" High School Of Brașov. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 27-33 ; STUDII LITERARE • LITERARY STUDIES »» Bogdan Creţu ; Povestea poveştilor sau desacralizarea sacrului. • "Povestea poveștilor" or the The Desacralization of the Sacred. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 34-39 ; Ovio Olaru ; Forever postmodern. Importul unui concept. • Forever Postmodern. Importing a Concept. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 40-46 ; Andreea-Maria Preda ; L'évasion impossible de Lena Constante – résistance et remémoration. • The Impossible Escape. The Political Prison for Women in Miercurea Ciuc 1957-1961" by Lena Constante – resistance and remembrance. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 47-51 ; Daniela Moldoveanu ; Max Blecher' Symbolic Embodiment of Textual Identity. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 52-56 ; Dragoş Varga ; A Cultural Obsession: the Foundation of Roumanian Clacissism. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 57-60 ; Anca Pirnoiu ; Empowering The Self: The Authority Of Identity in Matei Călinescu's "Un Fel de Jurnal". În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 61-65 ; Maria Fărâmă ; Fatalism şi mrejele (ne)istoricului în romanele "Laur" şi "Aviatorul" de Evgheni Vodolaykyn. • Fatalism and (Non)Historical Vision in "Laurus" and "The Aviator" by Eugene Vodolazkin. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 66-72 ; ŞTIINŢELE LIMBII • LANGUAGE SCIENCES »» Radu Drăgulescu ; O cercetare calitativă asupra învăţării limbii române ca limbă străină în context endo-lingvistic. • A Qualitative Research on Learning Romanian as a Foreign Language in Endo-linguistic Context. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 73-81: Laodamia Dascăl ; Power In Media Discourse and Media Structures: Power Relations in the Standardizing of Gender Representations in Romanian Mass Publishing. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 82-89 ; Oana-Maria Bîrlea ; The Transfer Of Power In Japanese Advertising Discourse. În: Revista Transilvania - serie nouă ; anul XLVII (CLI) ; nr. 1 ; 2019 ; p. 90-96.
Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja. ; The purpose of the thesis is primarily to examine the creation, operations, role and importance of Demos – Democratic Opposition of Slovenia as an instrument and actor of national emancipation and democratic transition in Slovenia. Prior to the central part of the analysis key terms and concepts are identified: definition of nationalism and the main theoretical approaches to nationalism, definition of democracy and democratization. For comprehensive understanding of the role and importance of individual political actors, like Demos was in the late eighties and early nineties, we should also be familiar with historical circumstances. At first I tried to stress that the main events and processes in the eighties and nineties had not emerged by themselves but were results of long historical development. Next I discuss broadening of political space, a period of liberalization and flourishing of civil society and also key processes and events on the way to a pluralistic society. The liberalization processes co-created also the political environment, in which the political opposition started to take shape. At the end of the eighties, just before the establishment of Demos, two consistent and incompatible national-political programmes were formed which symbolized the political polarization. New, alternative 'unions' began to link pending democratic elections and confrontations with a group of the so-called socio-political organizations with the Communists Party at the head. The central part of the thesis is the analysis of Demos, the actor of democratization. Within this period I pay particular attention to Jože Pučnik, the most prominent personality of the united democratic opposition, I analyse election programs, results of elections and the creation of new public authorities. In this context, I analyse also their cooperation with the Presidency of the Republic of Slovenia and outline the role of Demos in the independence processes. Demos succeeded in its main intentions, despite the fact that it had not adequate support of the media, no support of the economy nor in the public service and, with the exception of the Slovenian Army and to some extent police forces, the repressive authorities. Despite all these Demos accomplished its main objectives, however, for a successful transition or a more complete and consolidated democratization it ran out of time and political power. The process of introducing democracy was realized in a formal sense, with the establishment of basic democratic structures. At the same time Demos was a key factor in the creation of the general consensus on the necessity of the Slovenian independency which is shown in the high score of the plebiscite on 23rd Dec 1990. Demos was also the key actor and an instrument of the national independence process, the defence of the Slovenian territory in the war for Slovenia as well as in the process of the international recognition of the new Slovenian sovereign state.
Po načelu samoodločbe imajo ljudstva pravico do suverenosti, ki je razdeljena na notranjo in zunanjo samoodločbo. Notranja samoodločba se kaže v pravici do kulturnega, socialnega in ekonomskega razvoja, medtem ko se zunanja najbolj kaže v pravici do oblikovanja svoje države in do nastopanja v mednarodnopravnem prostoru kot suveren subjekt. Teorijo je v mednarodnih dokumentih po koncu druge svetovne vojne začela razvijati OZN, ki je notranjo samoodločbo priznala vsem ljudstvom, medtem ko je zunanjo omejila na kolonialna ljudstva in pri njihovi definiciji ubrala zelo ozko razlago. Druga polovica 20. stoletja je posledično prinesla nastanek ogromnega števila novih držav, zlasti na afriškem in azijskem kontinentu. Več ali manj se vse centralne vlade soočajo z obstojem skupine ali skupin ljudi, ki imajo drugačne kulturne, jezikovne in socialne značilnosti. Pristop vsake centralne vlade do teh skupin ljudi je različen, vendar je v zadnjih stotih letih možno opaziti, da imajo več posluha za njihove potrebe in priznavanja različnih oblik samoupravljanja. Centralne vlade z njimi sprejemajo mednarodne sporazume, ki se zapišejo v ustavo. Teorija pozna dva različna modela, ki skušata pojasniti sanacijsko pravico do samoodločbe, to je zunajpravne pravice do odcepitve, ki naj bi popravila nepravično stanje. Naloga vzame pod drobnogled sanacijsko pravico do odcepitve avtorja Allena Buchanana. Buchanan namreč priznava pravico ljudstvom, ki so grobo zatirani s strani države, odcepitev pa bi predstavljala sanacijo. Katalonija je že več stoletij del Kraljevine Španije. Po španski ustavi ima status avtonomne regije, na podlagi katere ima določene specifične pravice. Kataloncem je po mednarodnem pravu skoraj nemogoče priznati pravico do zunanje samoodločbe, čemur tudi ni naklonjena španska ustava. Nemiri v zadnjem desetletju nakazujejo, da v Španiji nekaj ni v redu, zato je treba morebitno rešitev poiskati v teorijah, kot je sanacijska pravica do samoodločbe. ; According to the principle of self-determination, peoples have the right to sovereignty, which is divided into internal and external self-determination. Internal self-determination is manifested in the right to cultural, social and economic development, while external self- determination is most evident in the right to form one's country and to act as a sovereign entity in the international legal space. The theory was developed in international documents after the end of World War II by the UN, which recognized internal self-determination for all peoples while restricting external ones to colonial peoples and defining a very narrow interpretation in their definition. The second half of the 20th century, in turn, brought about the emergence of a huge number of new countries, especially in the African and Asian continents. More or less all central governments are confronted with the existence of a group or groups of people with different cultural, linguistic and social characteristics. The approach of each central government to these groups of people is different, but over the last hundred years, it can be observed that they have more of an ear for their needs and for recognizing different forms of self-government. Central governments sign international agreements with them and adopt them into constitution. Theory knows two different constructs that seek to explain the remedial right to self-determination, that is, the unlawful right to secession, which is to remedy an unjust state. The task under scrutiny takes the remedial right to secede Allen Buchanan. Buchanan recognizes the right of people who are severely oppressed by the state, and secession would mean a remedial action. Catalonia has been part of the Kingdom of Spain for centuries. Under the Spanish Constitution, it has the status of an autonomous region, on the basis of which it has specific rights. It is almost impossible for Catalans to recognize the right to external self-determination under international law, which is not favored by the Spanish Constitution. The unrest of the last decade suggests that something is not right in Spain, so any solution must be sought in theories such as the remedial right to self-determination.
V prvem delu magistrskega dela sem se osredotočil na zgodovino in organiziranost gasilcev v Sloveniji in Združenih državah Amerike, predstavil sem požarno preventivo in vzroke za požare. V svetu požari postajajo vedno večji problem, saj zaradi klimatskih sprememb, staranja prebivalstva, malomarnosti ljudi, nepazljivosti, novih tehnologij, različnih novih materialov in zmanjševanja vlaganj v požarno varnost lahko povzročijo vse večjo premoženjsko, materialno in človeško škodo. S tem lahko opozorimo na dejstvo, da je gasilstvo zelo pomembna družbena panoga, ki pa je v Sloveniji slabše cenjena kot v Združenih državah Amerike. K znanju in usposobljenosti gasilcev izjemno pripomorejo zgodovina, organiziranost in vlaganje denarja. Seveda ne smemo pozabiti tudi na izboljševanje zakonodaje področja požarne varnosti, ki zajema tako načrtovanje požarne varnosti in tudi samo gašenje požarov. Organiziranost gasilcev v Sloveniji in Združenih državah Amerike je različno, saj se zdi da so ameriški gasilci bolje tehnično in organizacijsko izurjeni. V zgodovini obeh držav se je zgodilo mnogo uničujočih požarov, ki so terjali veliko smrtnih žrtev in premoženja. V drugem delu magistrskega dela sem opravil statistično analizo števila požarov in škode, ki je pri tem nastala v Sloveniji in v Združenih državah Amerike v obdobju od leta 1992 do leta 2018. V Sloveniji se vsako leto zgodi od 4000 do 6000 požarov, v Združenih državah Amerike pa se v zadnjih letih zgodi od 1,3 milijona do 1,6 milijona požarov letno. Najpogostejši požari so požari v objektih, v prometu, v naravi in v komunalnih ali drugih zabojnikih. V Sloveniji se skozi leta število požarov drastično ni spremenilo, vendar pa število ves čas niha. V Združenih državah Amerike se je število požarov iz leta 1992 zmanjšalo za okoli 25 %. Število poškodovanih v požarih se v Sloveniji v zadnjih letih malce zvišuje, število smrtnih žrtev požara pa ostaja dokaj konstantno. V Združenih državah Amerike obe ti številki skozi leta padata. Izjema je le leto 2001, ko se je zgodil napad na World Trade Center. Premoženjska škoda, ki je nastala v požarih, je v Sloveniji v zadnjih letih okoli 7 milijonov evrov, v Združenih državah Amerike pa se ta številka že več kot 15 let vrti okoli 15 milijard dolarjev. Spet pa je izjema leto 2001 zaradi napada v New Yorku, ki je povzročil več kot 30 milijard denarne škode. ; In the first part of the master's degree thesis, I focused on the history and organization of firefighters in Slovenia and United States of America, I presented fire prevention and the causes of fires. In the world, fires are becoming an increasing problem, as they can cause increasing property, material and human damage due to climate change, population aging, human negligence, carelessness, new technologies, various new materials and reduced investment in fire safety. Therefore, firefighting is a very important social sector, which is less valued in Slovenia than in the United States. History, organization and investment of money contribute enormously to the knowledge and skills of firefighters. Of course, we must not forget to improve the legislation in the field of fire safety, which includes both fire safety planning and firefighting itself. The organization of firefighters in Slovenia and the United States is different, it seems that American firefighters are better technically and organizationally trained. In addition, this profession is also more valued there. There have been many devastating fires in the history of both countries, claiming many lives and property. In the second part of my master's degree thesis, I performed a statistical analysis of the number of fires and damage that occurred in Slovenia and the United States in the period from 1992 to 2018. In Slovenia, between 4,000 and 6,000 fires occur every year. In the United States, however, 1.3 million to 1.6 million fires have occurred in recent years. The most common fires are fires in buildings, in traffic, in nature, and in communal or other containers. In Slovenia, the number of fires has not changed drastically over the years, the number fluctuates all the time. In the United States, however, the number of fires in 1992 fell by about 25 percents. The number of people injured in fires in Slovenia has been rising slightly in recent years, while the number of fatalities in fires has remained fairly constant. In the United States, however, both of these numbers have been falling over the years. The only exception is 2001, when the attack on the World Trade Center took place. The property damage caused by fires in Slovenia in recent years is around 7 million euros, and in the United States this figure has been hovering around 15 billion dollars for more than 15 years. Again, the exception is 2001 due to the attack in New York, which caused more than 30 billion in monetary damage.
Staranje prebivalstva v Sloveniji, Evropski uniji (EU) in v drugih državah po svetu zahteva določene prilagoditve in spremembe v družbi, ki bodo omogočale kakovostno življenje vseh generacij. Namen članka je predstaviti koncept srebrne ekonomije in aktivnega staranja, ki vplivata na javno in individualno porabo treh skupin starejših; tistih, ki so dejavni, tistih, ki so krhkega zdravja in tistih, ki so v stanju odvisnosti. K spremembam demografske slike prispevajo tudi novi vzorci, kot je večje število enočlanskih gospodinjstev, selitve v mesta, ki vodijo v depopulacijo podeželskih območij, beg možganov in tudi v migracijske tokove. Z raziskavo smo ugotavljali stanje aktivnosti starostnikov v pretežno podeželskih občinah Pesnica in Kungota, ki sodita v ruralno območje Podravske regije. Anketirali smo starejše občane in zbrane podatke primerjali s prosto dostopnimi podatki statističnih baz in z rezultati indeksa aktivnega staranja v državah EU. Po indeksu aktivnega staranja se slovenski starostniki, v primerjavi s starostniki v EU, starajo precej neaktivno. Na slovenskih podeželskih območjih, kjer je delež starejših oseb višji kot v mestih, so starostniki sicer aktivni, vendar ne na vseh obravnavanih področjih. Ena izmed vzpodbud za aktivno staranje je srebrna ekonomija, ki hkrati predstavlja tudi odlično priložnost za gospodarski in družbeni razvoj. Z vključevanjem in upoštevanjem starejših generacij, z vzpodbujanjem aktivnega staranja in s pričakovanim razvojem dejavnosti srebrne ekonomije se bo povečal delež aktivnega prebivalstva na podeželju, ki bo vplival na izboljšanje gospodarskih razmer in dvig kakovosti življenja. ; The age structure of a population is changing, in Slovenia as well as in many countries of the EU and other regions of the world. The process of population ageing requires adjustments and social and economic changes that will enable the quality of life for all generations. The article is based on an economic and social analysis of existing resources and on our own research. A critical review of the literature, secondary sources, and websites dedicated to demographic problems, the silver economy, and the quality of life of the elderly was conducted. We conducted a survey of the elderly population of the municipalities of Pesnica and Kungota, which lie in the Podravska statistical region in the Republic of Slovenia. The silver economy enables the social and economic development of individual geographical areas with potential for new markets and economic activities. In this context, it is necessary to ensure access to sustainable long-term care systems for active and healthy ageing. The concept covers lifelong learning, intergenerational cooperation, research and innovation, and institutional change. In 2017, Slovenia with Strategija dolge družbe (Active Ageing Strategy) accepted the conceptual framework of the proposed changes in the areas of: the labor market and education of the elderly; independent, healthy and safe living; involvement and participation in society and the creation of capacities and environments for activity in all stages of life. All these areas coincide with the scheme of an internationally comparable system of active ageing index indicators. The research was used to determine the activity status of 81 older people in the Podravje region, in the predominantly rural municipalities of Kungota and Pesnica. There were no employees among the respondents. The survey involved active pensioners who were mainly engaged in gardening, hobbies and farming. We note that the respondents are quite independent, physically active and in good health. While independence or autonomy of the elderly is not called into question, financial security is a matter of concern, as most respondents receive low monthly incomes. The analysis of the state of activities of the elderly shows the potential for the development of the silver economy, which would help increase the income of the elderly through active policies and projects of all participants at the local and regional level (Quadruple Helix). An important area is capacity and the environment, which enable active ageing. The research showed that some respondents use ICT for educational purposes or they learn to use a computer, while others use ICT to communicate. We did not perceive social exclusion, isolation or loneliness among the respondents. The most common forms of communication are getting together with relatives and friends. The identified characteristics of the rural area in question provide insight into the situation and opportunities in the field of active ageing and at the same time indicate areas where there is potential for the development of the silver economy.
Magistrsko delo obravnava problematiko poslovnih pogajanj v podjetju Metal Ravne, d.o.o., natančneje pogajanja med domačimi in ruskimi poslovnimi partnerji. Pogajanja so pomembna sestavina poslovnega delovanja in posebna dejavnost menedžerjev v organizacijah. So večsmeren proces sporazumevanja za usklajevanje interesov, v katerem več udeležencev vpliva medsebojno pri nastajanju skupnih odločitev. Dobra pogajanja morajo usklajevati interese in hkrati obvladovati nasprotja med udeleženci organizacije, ki so lahko notranji ali zunanji. Nasprotja v pogajanjih so gonilo napredka, usklajeni interesi kot rezultat pogajanj pa pogoj za uspešnost organizacije. Nasprotno pa se neusklajeni interesi lahko izrodijo v škodljive spore, ki nikomur ne koristijo. Dober pogajalec se ne rodi, ampak so dosego stopnje dobrega pogajalca potrebne večletne izkušnje. Izkušenost pa posledično prinese tudi izkušnje v načinu priprave za pogajanje, načinu komuniciranja in v pripravi strategije. Vse to je potrebno, saj zaradi vedno večjega odpiranja tujim trgom in povezovanja držav, poslovna pogajanja potekajo med pogajalci iz različnih kulturnih okolij, s specifičnim sistemom vrednot in pričakovanj. Te razlike v stališčih, prepričanju in percepciji so skupaj z mnogimi drugimi značilnostmi kulture temeljnega pomena za dobra mednarodna pogajanja in imajo velik vpliv na sam potek pogajanj. Poznavanje kulture nasprotne strani pomeni določeno prednost v pogajanjih, saj se z dobro pripravo na sama pogajanja skrajša čas pogajanj in hkrati pripomore k sklenitvi sporazuma, ki je za obe pogajalski strani najbolj zaželjen. Priprave na pogajanja s tujimi poslovnimi partnerji igrajo pomembno vlogo, kajti pri sami pripravi pogajanj izkušen pogajalec dobro spozna kulturo pogajalskega partnerja, strategijo pozna, stil, nebesedno komunikacijo in ostale dejavnike, ki vplivajo na potek in rezultat pogajanj. Neizkušeni pogajalci pogosto delajo omenjene napake, popolnoma ignorirajo kulturne razlike nasprotne strani itn. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru pokazati, kakšne so razlike med slovenskimi in ruskimi pogajalci, kakšna je razlika v pogajalskem stilu in slogu, pogajalski strategiji, poslovnih običajih in poslovnem bontonu. Leta 2007 je namreč rusko podjetje KOKS postalo večinski lastnik Metala Ravne kot tudi večinski lastnik Slovenske industrije jekla. Kot večinski lastniki podjetja Metal Rusi odločajo o vlaganju v investicije. In prav to področje je temeljno pri pogajalski dejavnosti podjetja. Ob obravnavi problematike v podjetju Metal smo ugotovili, da so pogajanja podjetja Metal z ruskimi partnerji še v povojih. ; Master's thesis deals with the issue of business negotiations in the company Metal Ravne, d.o.o., concentrating on negotiations between the Slovenian and Russian business partners. Negotiations are an important element of business activity and a specific activity of managers in organisations. They are a multi-way process of communication for a coordination of different interests, in which several participants interact in the formation of joint decisions. Successful negotiations coordinate interests and manage conflicts between participants, which may be internal or external. Conflicts in negotiations are the driving power of progress while adjusted interests as a result of negotiations are the precondition for a successful organisation. On the other side, unadjusted interests may deteriorate into detrimental misunderstandings and disputes which is of no use to anyone. A negotiator is not born. It takes many years of experience to develop the skills necessary to become a successful negotiator. This eventually also brings experience in the way how we prepare ourseself best for negotiations, in the way how we communicate and how we prepare our strategy. All this is necessary as - due to an increasing opening of foreign markets and bonding among countries - business negotiations run between negotiatiors from a different cultural background, each with a specific system of values and expectations. These differences in attitudes, beliefs and perceptions, along with many other characteristics of culture, are essential for successful international negotiations and they have a major influence on the negotiation process itself. Knowing the culture of the opposite negotiating partner represents a certain advantage since good preparations for the negotiation itself reduce the time of negotiations, simultaneously contributing to the conclusion of the agreement most desired by both negotiating partners. Preparations for negotiations with foreign business partners play an important role since – already before negotiations - an experienced negotiator learns the culture of the opposite negotiating partner, his strategy, style, non-verbal communication and other factors which have influence on the course and on the outcome of negotiations. Inexperienced negotiators often make mistakes, completely ignoring cultural differences of the opposite partner and similar. This Master's thesis concentrates on revealing differences between the Slovenian and Russian negotiators, on differences in their negotiation style, strategies, business practices and business etiquette. In 2007, the Russian company KOKS became the majority owner of Metal Ravne, d.o.o. and also the majority owner of the Slovenian Steel Group, d.d. In this capacity, the Russians now make decisions on investments. And this is exactly the area which is essential in the negotiatiation business of the company. When analysing this issue in the company Metal Ravne, d.o.o., it was established that negotiations between Metal Ravne, d.o.o. and the Russian partners are still in the early stages of development
V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke ; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko ; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti ; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti ; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti ; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti ; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave. ; In the introductory part we defined the research problem of the doctoral dissertation, namely, the study of the impact of Tax Complexity on Tax Compliance. We have recorded the objective, namely, the study of the field of Tax Compliance, with a special emphasis on the Costs of Tax Compliance and empirical verification of our own Model For Measuring The Macroeconomic Effects Of Tax Compliance Costs. We have established the basic thesis of the doctoral dissertation, namely, whether the reduction of the Costs of Tax Compliance causes macroeconomic effects ; In this connection, we have raised ten hypotheses. The introduction of the original scientific contributions, the assumptions and limitations were used, and the methods of research are presented used in both the theoretical and the empirical parts of the doctoral dissertation. In the second Chapter, we wrote the theoretical background in the field of Tax Complexity in relation to Tax Aggression, and presented our own definition of Tax Complexity and Tax Aggressiveness, based on scientific literature in this field. We presented the causes and indicators of Tax Complexity, and provided an exhaustive qualitative overview of the previous studies on Tax Complexity and Tax Aggression. In the second chapter of the doctoral dissertation, we included two of our own empirical researches, namely: A study on changing tax regulations, comparable for Slovenia, Austria, Great Britain, Croatia, Bulgaria, Hungary, the Czech Republic, Romania and Poland ; a survey of the prices of audit services for Slovenia. Significant new scientific research findings also present new variables of Tax Complexity, which we have identified for Public Interest Entities whose shares are listed on the organized market. The third Chapter presents the theoretical background in the area of Tax Compliance, where, using scientific literature, we presented the current Tax Compliance Theory and the types of Tax Compliance Costs. We have added our own definition of Tax Compliance. We have provided a comprehensive qualitative overview of research on Tax Compliance and research on the measurement of Tax Compliance Costs, which are the basis for conducting our main empirical research. An overview of the current scientific research has been divided into three groups: Surveys on measuring the Costs of Tax Compliance ; investigation of Psychological Costs arising from Stress and other factors in achieving Tax Compliance ; stress research in accounting. In the third chapter of the doctoral dissertation, we included our own empirical research on organizational and personality factors of stress, and health problems related to the stress that taxpayers have in achieving Tax Compliance. Within the same chapter, we presented the macroeconomic effects of Tax (non)compliance. In the fourth Chapter, we presented the existing models for measuring the Costs of Tax Compliance and their useful value, and presented our own proposal for measuring the Macroeconomic Effects of Tax Compliance Costs. Chapter 5 presents a presentation of Instruments to increase Tax Compliance, stating: European Commission Regulations and Tools to increase Tax Compliance ; other international rules and tools to increase Tax Compliance ; the system of assessing the tax system, penalizing tax offenses as an instrument for increasing Tax Compliance, managing the risks of Tax Compliance and other instruments for increasing Tax Compliance. In the fifth chapter of the doctoral dissertation, we included our own empirical research on the evaluation of legislation. In the same chapter, we also presented the characteristics of the Rule of Law Index already in use in the Council, as well as our own coefficient of changing tax regulations as a new scientific and research knowledge. The theoretical part of the trace in the sixth Chapter is the empirical part, in which we presented the research work.