Search results

Evropska sosedska politika (v nadaljevanju ESP) je politika urejanja odnosov s sosednjimi državami EU, ki jim ni bilo ponujeno članstvo v EU. Na Južnem Kavkazu, kjer so po letu 1991 nastale države Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, se je sosedska politika okrepila po letu 2003, ko se je spremenila politična struktura v Gruziji in, ko se je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije EU širila še bolj proti vzhodu. Velik del »evropeizacije« te regije temelji na širjenju pojma EU »kot edino pravega« razvoja družbe s pomočjo človekovih pravic in svoboščin, demokracije, liberalizacije, urejenega pravnega reda in prostovoljnega skupnega sodelovanja ter na postopni integraciji teh držav v politični, pravni in gospodarski red EU. V magistrski nalogi iščem odgovor na vprašanje ali je ta način promocije evropskih vrednot učinkovit za povezovanje z vsemi sosednjimi državami ali pa utegne imeti negativne posledice v odnosih z njimi. S pravno, gospodarsko in politično analizo evropske sosedske politike v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu, spoznavanjem njenih prednosti in slabosti, ugotavljam perspektive za prihodnji razvoj. Za oblikovanje ključnih vidikov povezovanja je pomembno poznavanje zgodovinskih, etničnih, geografskih, kulturnih in političnih razlik ter poznavanje problematike območij z velikim varnostnim tveganjem kot so Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija. Države Armenija, Azerbajdžan in Gruzija se nahajajo na pomembnem območju, kjer se prepletajo geostrateški interesi Rusije, ZDA, Turčije, Irana in v zadnjem času tudi Kitajske. EU se srečuje z novimi izzivi, med katerimi vedno večjo vlogo igra njena sosedska politika do tretjih držav. Ker je v primeru Južnega Kavkaza splošno zaznati obširnost evropskih virov, t. j. dogovorov in politik (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, finančni instrumenti, Vzhodno partnerstvo, Sinergija Črnega morja, sporazumi po sektorjih), v nalogi ugotavljam, ali bi bilo potrebno vzpostaviti enotnejšo in s tem preglednejšo sosedsko politiko do vsake posamezne države. ; The European Neighbourhood Policy (ENP) is an instrument for governing relations with the EU's neighbourhood countries which are not to become members of the EU. In the South Caucasus, where Azerbaijan, Georgia and Armenia declared independence in 1991, the ENP was strengthened after 2003 with change of political structure in Georgia and after EU's enlargement further to the east with joinder of Romania and Bulgaria. A big part of Europeanisation of this region is based on promotion of the EU's values as being »the only right way« of developing societies, through strengthening human rights and liberties, democracy, liberalisation, the rule of law, voluntary cooperation and gradual integration of these countries into the EU's political, legal and economic framework. In this master's thesis I am looking for an answer to a question whether such way of promoting European values will result in cooperation with all the neighbouring countries or whether it might bring negative consequences in the EU's relationship with them. With legal, economic and political analysis of the ENP in Armenia, Georgia and Azerbaijan and with identification of the ENP's advantages and disadvantages, I am trying to find possibilities for its further development. Understanding historic, ethnic, geographic, cultural and political differences and understanding problems coming from areas considered major security risks, such as Nagorno-Karabakh, South Ossetia and Abkhazia, is important for developing key areas of cooperation. Countries Armenia, Azerbaijan and Georgia are located in the important area where geostrategic interests of Russia, USA, Turkey, Iran and recently China intersect. The EU has been facing new challenges, one of them being the increasing importance of its policy towards the neighbouring countries. As there has been a significant amount of European sources, such as arrangements and politics (e.g. association agreements, partnership and cooperation agreements, financial instruments, Eastern Partnership, Black Sea Synergy, sectoral agreements) in the South Caucasus, I am discussing in this thesis whether there should be a more unified and consequently more transparent neighbourhood policy for each partner country.

V želji po globalnemu in gospodarskem napredku ter iskanju rešitev za okoljske izzive je Evropska unija ustanovila skupno Evropsko kohezijsko politiko, ki izvršuje ukrepe in instrumente na nacionalni ravni. Ena izmed posledic skupne Evropske kohezijske politike v Sloveniji so posebni centri, ki omogočajo stičišče različnih organizacij, kjer se nove ideje prenašajo v gospodarski trg. Gre za inovacije predvsem na področju mobilnosti, trajnostnega okolja, tehnologije, kemije, farmacije. Takšne inovacije prinašajo večji izkoristek materialov, storitev in boljše zdravje, z velikim poudarkom na nizkoogljično družbo. S takšnimi instrumenti se poveča dodana vrednost finančnega vlaganja v takšne centre, hkrati pa spodbuja sodelovanje gospodarske, akademske in raziskovalno razvojne sfere. Namen naloge, da z analizo Javnega razpisa za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v dveh izvedenih obdobjih dokažemo, kako pomembno je financiranje takšnih instrumentov. Ustvarjajo visoko stimulativno okolje za iskanje rešitev in odpravljanja izzivov, s takšnim načinom dela pa ljudje pridobijo reference, kompetence, višajo konkurenčnost svoje države in pridobijo izkušnje s širšim razmišljanjem in sodelovanjem. ; In pursuit of global and economic progress or finding solutions to environmental challenges, the European Union has set up a common European cohesion policy that implements measures and instruments at national levels. One of the consequences of the common European cohesion policy in Slovenia are special centers, which enable the junction of various organizations, where new ideas are transferred to the economic markets. These are innovations mainly in the field of mobility, sustainable environment, technology, chemistry and pharmacy. Such innovations bring greater use of materials, services and better health services, with a strong emphasis on low–carbon society. Such instruments increase the added value of financial investment in such centers, while encouraging the participation of economic, academic and research development spheres. The purpose of the task is to demonstrate the importance of financing such instruments by analyzing the Public Tender for Co–financing the Establishment and Operation of Competence Centers for Personnel Development in two implemented periods. They create a highly stimulating environment for finding solutions and tackling the challenges, and with this way of working people acquire references, competences, increase the competitiveness of their country and gain experience with wider thinking and cooperation.

Magistrska naloga obravnava in analizira odnose med županom kot najvišjim političnim funkcionarjem in direktorjem občinske uprave kot najvišjim javnim uslužbencem. V prvem delu sta predstavljeni zgodovina lokalne samouprave v Sloveniji in Ustava Republike Slovenije, ki je najvišji splošni pravni akt in lokalni samoupravi posveča svoje poglavje. Načela, ki vodijo lokalno samoupravo in so pomembna za uspešno delovanje in razvoj lokalne samouprave, so načelo avtonomije, načelo subsidiarnosti in načelo regionalizacije. Slovenske občine se vedno bolj vključujejo v skupne občinske uprave za opravljanje posameznih nalog, saj so občinske uprave v manjših občinah kadrovsko nedohranjene. Prav tako se občine vključujejo v združenja občin, saj lahko na ta način bolje zagotavljajo svoj skupni interes na področju lokalne samouprave. Občine med seboj sodelujejo tudi na podlagi sporazumov o pobratenju, ki ima pozitivne učinke na lokalno samoupravo in lokalno okolje, saj gre za stik z mednarodnimi partnerji, izmenjavo izkušenj in pridobitev različnih novih znanj. V nadaljevanju naloge so predstavljene ravni lokalne samouprave v sosednjih državah Republiki Hrvaški in Republiki Avstriji. V drugem, raziskovalnem delu naloge je prikazana primerjava lokalnih skupnosti v dveh izbranih evropskih državah. Na podlagi intervjujev je bila izvedena primerjava odnosov med oblastjo v lokalni samoupravi in politiko. V intervjujih so sodelovali župani in direktorji občinskih uprav manjših slovenskih, hrvaških in avstrijskih občin. V nalogi so predstavljena tudi mnenja županov in direktorjev občinskih uprav o njihovih odnosih v občinah. ; This research work discusses and analyses the relationship between the mayor, as the highest political official and the director of municipal administration as senior civil servant. The first section presents the history of local government in Slovenia and the Constitution of the Republic of Slovenia, which is the highest general legal act and the local government has its own chapter in the Constitution. Principles that lead local government and are important for a successful operation and development of local self-government is the principle of autonomy, the principle of subsidiarity and the principle of regionalization. Slovenian municipalities are increasingly involved in Joint Municipal Administration to perform specific tasks, as the municipal administration in small municipalities are understaffed. In addition, the municipalities integrate themselves in the Association of Municipalities to ensure their common interests better in the field of local self-government. Municipalities cooperate with each other based on agreements of town, which has a positive impact on local government and the local environment, because of the contact with international partners, exchange of experience and the acquisition of various new skills. In the following part of the work levels of local government in the neighbouring countries, the Republic of Croatia and the Republic of Austria are presented. The second part of the research work, a comparison of local communities in the two selected European countries, is presented. A comparison was made about relations between the authorities and the local government policy based on interviews. In the interviews, the mayors and directors of municipal administrations of small Slovenian, Croatian and Austrian municipalities participated. The thesis also shows the opinions of mayors and the directors of municipal administrations of their relations in the municipalities.

Predstavniška demokracija se je v zgodovini soočala s številnimi izzivi. Kljub temu da je izjemno fleksibilen pojav in da se je ob pojavu krize poskuša prilagoditi, pa se zaradi krize predstavniške demokracije pojavljajo različne ideologije. Osnovni namen dela je predstaviti razvoj predstavniške demokracije in populizem kot pojav, ki je nastal kot posledica težav znotraj predstavniške demokracije. V prvem delu bodo prikazani predstavniška demokracija, različni modeli ter ključni aparati predstavniške demokracije. V drugem delu sledijo kazalci krize predstavniške demokracije v Evropi ter izzivi, s katerimi se sooča. V zadnjem delu bo govora o ideologiji populizma, ki je predvsem v zadnjih dveh desetletjih doživel razcvet, zlasti v evropskih državah. S primerjavo levičarskega populističnega primera in desničarskega populističnega primera bo laže razumeti koncept populizma, ki ima v evropskem prostoru velik pomen. Ugotovili smo, da je populizem pomemben člen demokracije, in sicer predvsem na področjih participacije in mobilizacije ljudi. Populizem na oblasti pokaže drug obraz, takrat lahko postane dejavnik, ki kakovost demokracije slabša. ; Representative democracy has faced many challenges in the past. Despite the fact that it is an extremely flexible phenomenon and that it seeks to adjust in the event of a crisis, various ideologies occur because of the crisis of representative democracy. The main purpose of the master's thesis is to present the development of representative democracy and populism as a phenomenon that emerged as a result of problems within representative democracy. In the first part representative democracy, various models and key apparatus of representative democracy will be presented. The second part shows the indicators of the crisis of representative democracy in Europe and the challenges it faces. In the final part, we will discuss the ideology of populism, which has been booming particularly in the last two decades and especially in European countries. By comparing the left-wing populist example and the right-wing populist example, it will be easier to understand the concept of populism, which has great significance in the European area. We have found that populism is an important part of democracy, especially in the fields of participation and mobilization of people. Populism in power shows another face, then it can become a factor that worsenes the quality of democracy.

Evropski parlament je politično telo, ki že dolgo časa razdvaja javnost. Njegovi nasprotniki po eni strani trdijo, da je tako politično in kulturno heterogen organ nezmožen učinkovitega delovanja, po drugi strani pa naj bi evropski poslanci hitro izgubili stik s svojimi volivci ter glasovali predvsem tako, kot jim to naročijo vodje skupin. Zanimalo nas je, če evropski poslanci glasujejo dovolj avtomatično in predvidljivo, da bi lahko rezultate glasovanj uspešno napovedovali z modelom strojnega učenja. Da smo zmanjšali časovno kompleksnost smo se odločili za napovedovaje rezultatov glasovanj po političnih strankah. Najprej smo implementirali spletne pajke, s katerimi smo pridobili čim več rezultatov glasovanj in z njimi povezanih podatkov. Iz teh smo nato z interdisciplinarno kombinacijo metod podatkovnega rudarjenja ter strokovnega geopolitičnega znanja izluščili značilke in zgradili model. Rezultati so pokazali približno 80% uspešnost napovedovanja rezultatov glasovanj (uteženi oceni f1 in roc-auc). Napovedovanje je bilo bistveno bolj uspešno pri strankah s proevropsko,liberalno in globalistično politično usmeritvijo kot to velja za evroskeptične, ekonomsko socialne in nacionalistične stranke. S tem smo dodatno podprli tezo o obstoju in pomembnosti nove nacionalistično-globalistične politične delitve. Poleg tega predstavlja problem tudi razred vzdržanih glasovanj, ki ga je težko napovedati že s pomočjo človeške inteligence. ; European parliament is the major political legislative body of the EU that causes divides in public opinion since its beginning. While some of its opponents usually point out its political and culutural heterogenity as a major weakness and cause of inability to function eciently, others claim that MEPs often quickly lose their connection with voters and vote mainly as it is directed to them by the leaders of their politival groups. We wanted to nd out if MEPs voting patterns are predictable enough to be successfully predicted with machine-learning based computer model. To reduce time complexity of the problem we rather focused on joint votes of (national) political parties than individual MEPs. At rst we implemented web crawlers that we used to extract as many roll-call voting oriented data as we can. Than we combined data mining with expert geopolitcal approach to extract the features and build a model for voting prediction. Our predictions were overall nearly 80% successful (weighted f1, roc-auc), however results vary greatly between political groups. It became clear that we could easily predict votes of coallition parties with liberal-globalist political orientation while eurosceptic, economic social and nationalist parties seemed to be much more unpredictable. With that information we further backed the importance of the new nationalist-globalist political cleavage. A challenge to the model presents also a class of votes of abstention, which is hard to successfully predict even with expert human-knowledge.

Abstract. The article explores the significance held by political myths for
legitimacy and politics. To that end, we examine political myth in line with
the contemporary theory of political myth, which understands political
myths as an integral part of all political communities that is not inherent
to just authoritarian and totalitarian regimes. Every political community
has their own stories/narratives that are accepted by most of the population and form the base of the legitimacy of the political order, whether it be a democratic or a non-democratic political order. In the final part of the article, we examine which narratives had such a legitimising power by analysing the political speeches of Franjo Tuđman while he was in office.
Keywords: legitimacy, politics, political myth, political speech analysis,
Tuđman.

V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike. Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela. V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti. V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015. ; In der Magisterarbeit erӧrtere ich die Tӓtigkeitdes Europäischen Sozialfonds, durch die die Mitgliedstaaten der Europäischen Union finanzielle Unterstützungfür die Investitionen in die Personalkrӓfte und die Verbesserung der Beschäftigung erhalten, infolgedessen aber auch Wettbewerbsfähigkeit und Wohlstand. Jeder EU-Mitgliedstaat bestimmt erhebliche Staatshaushaltsmittel für Arbeitslose. Angesichts der Finanz- und Wirtschaftskrise, die den größten Teil der erforschten Zeit dauerte, haben diese Ausgabendes Staatshaushalts auch die Haushaltsausgaben belastet, daher sind die Zuschüsse des Europäischen Sozialfonds ein wichtiges Finanzinstrument für die Beschäftigungspolitik. Die Magisterarbeitteilte ich in fünf Kapitel und erӧrterte sie multidisziplinärso, dass ich das Wissen aus verschiedenen Bereichen des Rechts verband. Im einleitenden Teil der Magisterarbeit identifizierteich das Problem des Forschungsgegenstands bzw. diebehandelten Themen, die Ziele der Aufgabe, den Arbeitsablauf und die Methoden der Arbeit. Im zweiten Kapitel stellte ich die Zusammensetzung und die Eigenschaften des EU-Haushalts. EU-Haushalt bestimmt die Höhe der Mittel, die jedes Jahr in den Haushalt eingesammelt werden und mit denen dann die zuständigen Behörden der EU verfügen. Ich analysierte die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013, die 2006 angenommen wurde, deren Priorität ist,die Förderung einer nachhaltigen Entwicklung und der Wettbewerbsfähigkeit. Die vorhergehende finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2004-2006 bedeutete für Slowenien Beginn des Lernens, wie EU-Mittel anzunehmen. Für die Durchsetzung der Mittel für die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013 ist es wichtig, dass alle Zahlungen an die Ausführende bis 31.12.2015 gezahlt sein mussten. Derzeit sind wir in der Umsetzungsphase der finanzielle Perspektive 2014-2020, für die dieFӧrderungsgrundlagedas Operationelle Programm 2014-2020 ist, das die Europäischen Kommission im Dezember 2014bestӓtigte. In diesem Kapitel behandelte ich auch die Entstehung und den Zweck der Tätigkeit des Europäischen Sozialfonds. In der Grundlage ist der Zweck der Kohäsionspolitik die Entwicklungskluft zwischen den Regionen zu überwinden bzw. eine ausgewogene regionale Entwicklung zu erreichen, die durch die Strukturfonds und den Kohäsionsfond umgesetzt wird. Ich erӧrterte ausführlich die Mittelforderung aus dem Europäischen Sozialfond in Slowenien. Im dritten Kapitel beschäftige ich mich mit dem Arbeitsmarkt und Beschäftigung in der EU und in Slowenien zwischen 2007 und 2014 bzw. 2015, jeweils nach Verfügbarkeit der Daten. Die Grundmaßnahmen der Beschäftigungspolitik sind in das nachhaltige Beschäftigungswachstum und die Verringerung der Arbeitslosigkeit gerichtet. Das Ziel, das sich die EU im Bereich der Beschäftigung setzte ist, bis Jahr 2020 75% Beschäftigung der aktiven Bevölkerung im Alter von 20 bis 64 Jahren zu erreichen. In jedem Fall ist das Wachstum der Beschäftigung und die Verringerung der Arbeitslosigkeit bzw. die Integration von Arbeitslosen in den Arbeitsmarkt eine der wichtigsten makroökonomischen Ziele der EU. Wegen des vergleichenden Überblicks untersuchte ich den Bereich von Mitteln aus dem Europäischen Sozialfond in der EU. Insbesondere hervorhob ichEU-Mitgliedstaat Österreich, weil es ein Nachbarland ist und weil Österreich während meiner Forschung eine der niedrigsten Arbeitslosenquoten hatte. Im vierten Kapitel stellte ich fest, wie die von der Republik Slowenien erworbenen Mittel aus dem Europäischen Sozialfond, die Beschäftigungspolitik der Arbeitslosen in Slowenien beeinträchtigen. Für den Zeitraum 2007-2015 erforschte ich, wie viele Menschen in den ESF-Programmen beteiligt waren, wie erfolgreich schlossen sie diese Programme abund wie viele von diesen Personen eine überprüfte Form der Ausbildung erhielten und sich tatsächlich beschäftigten. In diesem Kapitel der Magisterarbeit befasste ich mich ausschließlich mit den Programmen.

There are two distant conceptual cousins that analyse the external mobilisation of subnational entities, one being European Studies – Multi-Level Governance and the other International Relations – Paradiplomacy. The article first aims to analyse each concept against the dimensions of the politik to determine the conceptual focus and find more pronounced differences in the policy and politics dimensions. The second aim is to identify the theoretical bedrock underpinning both concepts. This article proposes the analogous theory of Neo-Medievalism, establishing that it has some application here; in this sense, the two concepts may be better at explaining wider territorial reconfiguration underway in Europe. Keywords: Paradiplomacy, Multi-Level Governance, Neo-Medievalism, European Union

Listina o temeljnih pravicah Evropske unije predstavlja osrednji dokument varstva temeljnih pravic v Evropski uniji, ki so se razvila skozi prakso Sodišča Evropske unije. Kot deklaracija je bila najprej slovesno razglašena 7. decembra 2000, pravna veljava in status primarnega prava Evropske unije pa ji je bil podeljen devet let kasneje z Lizbonsko pogodbo. Vsebina Listine o temeljnih pravicah Evropske unije temelji na skupnih ustavnih tradicijah in mednarodnih obveznosti držav članic, Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, socialnih listinah Evropske unije in Sveta Evrope, sodni praksi Sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Kljub temu pa je njena vsebina tudi inovativna in v nekaterih primerih širša. Tako je z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, zagotovljena pravica do azila, kar predstavlja redkost v mednarodnih dokumentih varstva temeljnih pravic. V praksi jo tako Sodišče Evropske unije kot nacionalna sodišča velikokrat uporabljajo na področju migracij in azila. Sodišče Evropske unije igra pomembno vlogo pri harmonizaciji Skupnega evropskega azilnega sistema in zagotavljanju minimalnih standardov varstva pravic prosilcev za mednarodno zaščito skozi interpretacijo skladnosti določb sekundarne zakonodaje Evropske unije na področju azila in nacionalne zakonodaje z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije. ; "Charter of Fundamental Rights of the European Union" represents a core bill of rights document within the European union which developed through the case law of the European Court of Justice. The Charter of Fundamental Rights of the European Union was solemnly announced on 7 December 2000 as a Declaration, only becoming legally binding nine years later with the entry into force of the Lisbon treaty, which granted it the status of primary law of the European Union. The contents within the Charter of Fundamental Rights of the European Union is based on the constitutional traditions and international obligations common to member states, the European Convention for the Protection of Human Rights, Social Charters of the European union, and the Council of Europe, the case law of the European Court of Justice, and the European Court of Human Rights. However, it is also innovative and broader in some cases. Charter of Fundamental Rights of the European Union provides a right to be granted asylum, which represents a rarity in international instruments of fundamental rights. It is often used in practice by the European Court of Justice and national courts in the field of migration and asylum. The European Court of Justice plays an important role in harmonization of the Common European Asylum System and in setting of minimum standards for protection of the rights of applicants for international protection through its interpretation in compliance of secondary legislation of the European Union and national legislation with the Charter of Fundamental Rights of the European Union.

Evropska unija (EU) je Bosni in Hercegovini (BiH) obljubila podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma pod pogojem, da BiH prestrukturira svoj razdrobljen policijski sistem po treh načelih EU, ki predvidevajo centralizirano in enotno policijo. Ker pa policije v različnih državah članicah EU niso vedno centralizirane, so lokalni akterji izkoristili argument neenotnih standardov pri upravičevanju odpora do predvidene reforme. V magistrskem delu raziskujem razsežnosti učinkov, ki jih ima odsotnost skupnega normativnega okvira na prizadevanja mednarodne organizacije po prenosu norm v tretje države. Raziskava temelji na preseku teoretskih sklopov reforme varnostnega sektorja¬ ter prenosa norm ; skozi to prizmo analiziram pristop EU k reformi varnostnega sektorja ter študijo primera reforme policije v BiH, z modelom zunanjih spodbud pa učinke neenotnih standardov v državah članicah EU na to reformo. Foucaultovski pristop k fenomenu prenosa norm omogoča, da proces pogojevanja razumemo kot dinamično in kompleksno razmerje moči med EU in lokalnimi akterji. Ugotavljam, da lahko odpor lokalnih akterjev do prenosa norm resno ošibi moč EU, kadar ta ne temelji na močnih normativnih temeljih. V primeru reforme policije v BiH je visoki predstavnik za BiH, avtor treh načel EU, zanemaril, da EU pri svojem zunanjem delovanju nastopa kot normativna moč. Ob odsotnosti normativnega okvirja, torej odsotnosti enotnih standardov na področju policije, pa je bila moč EU ohromljena, posledica tega pa je bila neuspešna reforma policije v BiH. ; The reform of a fragmented police system according to three European Union (EU) principles, which foresee a centralized and unified police force, was set as a condition by the EU to sign the Stabilization and Association Agreement with Bosnia and Herzegovina (BiH). However, as the police in the different EU Member States are not always centralized, local actors have used the argument of divergent standards to justify their resistance to the envisaged reform. This Master's thesis effects of the absence of a common normative framework within an international organization on the norm diffusion to a third country. The research is based on the convergence of theories dealing with security sector reform and norm transfer. Through such a lens, I analyse the EU approach to security sector reform and contextualise it via the study of police reform in BiH. The Foucault's approach to norm transfer understands the process of conditionality as a dynamic and complex power relation between the EU and local actors. Findings show that genuine resistance from local actors can seriously undermine the EU's normative power when the latter is not based on strong normative foundations. In the case of police reform in BiH, the author of the three EU principles – the High Representative for BiH – neglected the EU's role of normative power in its external action. The absence of a normative framework, in this case, the absence of harmonized standards regarding policing undermined the power of the EU and resulted in the failure of police reform in BiH.

The article presents a meta-analysis of academic articles using the European Social Survey Climate Change module. It summarises the key individual and country-level factors that shape climate beliefs, behaviours, and policy support, aiming to mitigate the problem of the fragmentation of findings when informing policymakers. The results, depicted in a heuristic model, underscore the significance of awareness, trust, and socio-political contexts, illustrating the intricate interplay of climate change beliefs, emotional engagement and policy preferences. By consolidating the scattered research through a meta-analytical approach, the study efficiently identifies key obstacles encountered by European decision-makers while implementing climate mitigation measures and policies. Keywords: climate change, climate action, climate policy, European social survey