Search results
Filter
933 results
Sort by:
PROSTOROVA KOHERENCE NARODNI A EVROPSKE REGIONALNI POLITIKY: POZNATKY Z CESKE REPUBLIKY A SLOVENSKA
In: Politická ekonomie: teorie, modelování, aplikace, Volume 62, Issue 5
ISSN: 0032-3233
This paper deals with the spatial relationship between national and European regional policies. Spatial coherence of these two types of policies in two CEE countries - in the Czech Republic and Slovakia - is discussed. Our findings point at a higher spatial coherence of national and European regional policy in Slovakia. Thus, there is a higher financial allocation per 1 inhabitant in the nationally delimitated areas of special interest in Slovakia compared with the Czech Republic. Three aspects are discussed in this regard. First, different strategies of the delimitation of the areas of special interest in the both countries are emphasised. Second, different strategies of the implementation of the areas of special interest in programming documents in the both countries are upheld. Third, the factor of territorial absorption capacity is mentioned. We claim that the three aspects should be considered in achieving a higher spatial coherence of national and European regional policies. Adapted from the source document.
Primerjalnopravna ureditev pristojnosti pokrajin ; Comparative legal regulation of the competences of the provinces
V Sloveniji se že vrsto let odvijajo razprave o ustanovitvi druge ravni lokalne samouprave, kljub več poskusom in ustavni zahtevi pa zaenkrat še vedno nimamo pokrajin. Regionalna in širša lokalna samouprava sta stalnici v večini držav Evropske unije (EU), eden izmed ključnih in najpomembnejših vidikov vzpostavitve take oblike oblasti pa je prav gotovo skrbna in ciljno naravnana določitev pristojnosti. V osrednjem delu te naloge so predstavljene okvirne ureditve nalog pokrajin v državah EU po naslednjih vsebinskih sklopih: zdravstvo, regionalni razvoj, gospodarstvo in turizem, izobraževanje in kultura ter infrastruktura, varstvo okolja in kmetijstvo. Naloga na kratko predstavi tudi prispevek Sveta Evrope in EU k razvoju lokalne samouprave na tej vmesni ravni, za jasnejše razumevanje pa poskuša jasno določiti tudi ločnico med federalno in unitarno ureditvijo ter regionalno in širšo lokalno samoupravo. Na koncu dodaja pregled stanja v Sloveniji v povezavi z ustanovitvijo pokrajin, določitvijo njihovih pristojnosti, njihovo ureditvijo v ustavi in trenutni predlagani zakonodaji. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 namreč predvideva tri vrste pristojnosti, in sicer naloge širšega lokalnega pomena, zadeve regionalnega pomena in naloge iz državne pristojnosti. Pri tem bomo morali biti pozorni, da pokrajinam ne bomo naložili preveč državnih pristojnosti in jim tako otežili ali celo onemogočili učinkovito opravljanje njihovih izvirnih pristojnosti. Ustrezna določitev pristojnosti je namreč ključnega pomena, pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč poznavanje dobrih praks drugih držav, vendar pa se moramo vedno zavedati, da jih je treba razumeti v luči njihove družbene realnosti in ne pričakovati popolne preslikave pri nas. ; In Slovenia, discussion about the establishment of the secondary level of local self-government have been going on for years, but despite numerous attempts and a constitutional order, we still do not have provinces. Regional and local self-government are regularities in the majority of States of the European Union (EU), but one of the crucial and most important aspects of the establishment of such an authority is for sure a careful and goal-oriented determination of competences. In the main part of this thesis, we present framework regulations of the tasks of provinces in EU States by the following content sets: healthcare, regional development, economy and tourism, education and culture, infrastructure, environmental protection and agriculture. The thesis also briefly presents the contribution of the Council of Europe and EU to the development of local self-government at this intermediate level, but for better understanding, it tries to set a clear boundary between the federal and unitary regulation and the regional and wider local self-government. Finally, it adds an overview of the state in Slovenia in relation to the establishment of provinces, the determination of their competences, their regulation in the constitution and current proposed legislation. The 1991 Constitution of the Republic of Slovenia namely assumes three types of competences ; tasks of wider local importance, matters of regional importance and tasks within the State competence. In this manner, we will have to be careful to not assign to many State competences to provinces and thus complicate or even prevent provinces from effectively execute their original competences. Appropriate determination of competences is namely crucial and in this matter knowledge about good practices of other States can be of great help to us, but we have to be always aware that we have to understand them in the light of their social reality and not expect their perfect reflection in our case.
BASE
Razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti pri starejših odraslih v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami ; Prevalence and incidence of frailty in older Slovenian adults compared to other European countries
Uvod: Demografsko staranje predstavlja v zadnjem času velik izziv, s katerim se sooča večina evropskih držav, tudi Slovenija. Ob daljšanju življenjske dobe se mnogi starejši soočajo z eno ali več kroničnimi boleznimi, odvisnostjo od drugih, oslabljenostjo in krhkostjo. A stanje krhkosti ni nepovratna posledica staranja ; izziv, s katerim se soočamo ob podaljševanju življenjske dobe je doseganje čvrste, nekrhke, zdrave in samostojne starosti. Namen: Namen dela je proučiti razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti pri starejših odraslih (starih 65 let in več) v Sloveniji in ovrednotiti razlike v primerjavi z Evropo. Metode: Izvedli smo retrospektivno raziskavo razširjenosti in pojavnosti sindroma krhkosti v Sloveniji in Evropi na podlagi podatkov iz raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi - SHARE. Uporabili smo podatke za leto 2011 (val 4), 2013 (val 5) in 2015 (val 6), pri čemer smo krhkost ovrednotili na podlagi validirane metode SHARE fenotip krhkosti. Analizirali smo razširjenost in pojavnost sindroma krhkosti v Sloveniji in Evropi, ter izvedli primerjavo razširjenosti med Slovenijo in Evropo, in sicer po spolu, starostnih skupinah, izobrazbi, samooceni zdravja, polifarmakoterapiji, geografskih regijah (v Sloveniji) in državah (v Evropi). Rezultati: Razširjenost sindroma krhkosti med starejšimi odraslimi v letu 2015 je bila v Sloveniji 14,2% (95% CI: 12,7-15,6%), v Evropi pa 15,4% ; 95% CI: 14,8-15,9%). Razširjenost predkrhkosti v Sloveniji je bila 41,8% (v Evropi: 44,4%). Med leti 2011 (18,1%), 2013 (17,0%) in 2015 (14,2%) je razširjenost krhkosti v Sloveniji padala. Štiriletna pojavnost (2011-2015) sindroma krhkosti je bila v Sloveniji 4,4 % (95% CI: 2,1-6,7%), v Evropi 5,4 % (95% CI: 4,9-5,9%). Večja razširjenost in pojavnosti krhkosti je pri ženskah, narašča s starostjo, večja je pri nižje izobraženih ljudeh ter osebah s polifarmakoterapijo. Več kot 45% krhkih posameznikov v Sloveniji in Evropi svoje zdravje ocenjuje kot slabo. Najmanjša razširjenost krhkosti je na gorenjskem (8,5%), največja v pomurski regiji (22,2%), v Evropi pa v splošnem narašča od severne proti južni Evropi. Statistično značilen vpliv na krhkost ima spol (v Evropi), starost, izobrazba (v Evropi), samoocena zdravja, polifarmakoterapija ter tudi nekatere regije v severovzhodni Sloveniji in države v Evropi. Zaključki: V prihodnosti bi bilo smiselno poenotiti metodologijo določanja krhkosti ter poenotiti definicijo pojavnosti krhkosti in predkrhkosti, da bi bili rezultati raziskav v različnih državah lažje primerljivi. ; Introduction: Demographic ageing affects most of the European countries, including Slovenia. Increased life expectancy is associated with higher prevalence of chronic diseases, disability, weakness and frailty. Nevertheless, frailty is not an irreversible one-way process. Current challenge for modern healthcare systems is providing non-frail, healthy and independent aging. Aim: The aim of this master's thesis is to evaluate prevalence and incidence of frailty syndrome in older adults (⡥ 65 years) in Slovenia and examine differences compared to other European countries. Methods: Retrospective study of prevalence and incidence of frailty syndrome in Slovenia and Europe was conducted, using the data from Survey of Health, Ageing & Retirement in Europe (SHARE). We used data collected in 2011 (wave 4), 2013 (wave 5) and 2015 (wave 6). Frailty was defined according to validated SHARE Frailty Phenotype method. Prevalence and incidence of frailty in Slovenia and Europe was analyzed, including comparison between Slovenia and Europe, using variables: sex, age categories, education, self-rated health, polypharmacy, statistical regions (Slovenia) and countries (Europe). Results: The overall prevalence of frailty in Slovenia (2015) was 14.2% (95% CI: 12.7-15.6 %), in Europe 15.4% (95% CI: 14.8-15.9%). Prevalence of pre-frailty was 41.8% (Europe: 44.4%). Prevalence in Slovenia was decreasing throughout years: 2011 (18.1%), 2013 (17.0%) and 2015 (14.2%). Four-year incidence of frailty syndrome (2011-2015) was 4.4% (95% CI: 2.1-6.7%) in Slovenia and 5.4% (95% CI: 4.9-5.9%) in Europe. Frailty prevalence and incidence increased with age, and were more frequent among women and participants with lower education and older adults with polypharmacy. More than 45% of older adults in Slovenia and Europe self-assessed their health as bad. Frailty prevalence varies across statistical regions in Slovenia. The proportion of frailty or prefrailty was in general higher in southern than in northern Europe. The variables that are significantly related to prevalence of frailty are gender (female, Europe), age, education (Europe), self-rated health, polypharmacy, some statistical regions in Slovenia and countries in Europe. Conclusions: Unified methodology for evaluating frailty is necessary for easier comparison of results between countries. Moreover, a harmonized definition of measuring frailty incidence may be useful.
BASE
Analiza modela gospodarske diplomacije Republike Hrvaške ; Analysis of the Model of Economic Diplomacy of the Republic of Croatia
Globalizirani svet, v katerem živimo danes, je zaznamovan z gospodarsko odvisnostjo, ki jo lahko merimo z medsebojnim sodelovanjem držav. Zaradi tega je tudi gospodarstvo z leti prevzelo osrednjo vlogo pri diplomatskem delovanju. Razlika med tradicionalno in moderno diplomacijo je vse manjša. Gospodarska diplomacija je postopoma postala osrednja aktivnost diplomacije in mednarodnih odnosov. Analizirana in obdelana je bila na teoretičnem področju, kjer jo lahko razumemo kot sredstvo zunanje politike. To velja tudi za Republiko Hrvaško, ki je država z zelo dolgo zgodovino diplomacije. Že v času Dubrovniške republike je oblast prepoznala pomen mednarodnega sodelovanja za doseganje medsebojnih koristi. Tudi danes, v globaliziranem svetu, lahko prepoznamo pomen gospodarske odvisnosti in s tem tudi intenziviranja gospodarskih odnosov med državami. Da bi gospodarsko dobro sodelovala z ostalimi državami, je tudi Hrvaška razvila model gospodarske diplomacije, s katerim lahko zaščiti svojo gospodarsko rast in razvoj ter se pozicionira v mednarodnem okolju. Veliko vlogo pri tem ima Hrvaška gospodarska zbornica, ki je odprla svoja Predstavništva v različnih delih sveta. Cilj tega delovanja je promocija hrvaških podjetnikov ter privabljanje tujih naložb in s tem tudi večanje ugleda države v mednarodni areni. Hrvaška gospodarska zbornica ima velik vpliv na hrvaško gospodarstvo zaradi delovanja v tretjih državah, kjer sodeluje pri organizaciji sejmov in celotni promociji države. Tako delovanje Hrvaške gospodarske zbornice predstavlja most med državo in gospodarstvom in je zaradi aktivne udeležbe na mednarodnih trgih njeno delovanje velikega pomena za hrvaško zunanjo politiko in (gospodarsko) diplomacijo. ; The globalized world we live in today is marked by economic dependance, which can be measured by the mutual cooperation of countries. As a result, the economy has also taken on a central role in diplomatic action over the years. The gap between traditional and modern diplomacy is getting weaker, since they often overlap. Economic diplomacy has gradually become a central activity of diplomacy and international relations. Economic diplomacy has been analyzed in the theoretical field, is understood as means of foreign policy. This also applies to the Republic of Croatia, a country with a long history of diplomacy. The authorities in the times of the Republic of Dubrovnik already recognized the importance of economic dependance and thus the intensification of economic relations between countries. In order to cooperate economically with other countries, Croatia has also developed a model of economic diplomacy with which it can protect its economic growth and development, while also positioning itself in the international environment. The Croatian Chamber of Commerce plays an important role with opening different Representative Offices all over the world. The aim of these operations is to promote Croatian enterpreneurs and attract foreign investment. The Croatian Chamber of Commerce has a great influence on the Croatian economy, especially because of its operations in third countries. Thus, operations of the Croatian Chamber of Commerce represent a bridge between the state and the economy, and due to its active participation in international markets, its operations are important for Croatian foreign policy and (economic) diplomacy.
BASE
Mesečni statistični pregled Republike Slovenije: družbeni razvoj Republike Slovenije = Monthly statistical review of the Republic of Slovenia
ISSN: 0353-8591, 0352-0633