Suchergebnisse

The COVID-19 pandemic has had a significant impact on older people's lives on a global scale but for some marginalised communities have seen a marked exacerbation of health and other inequalities. Research has highlighted the impact of the pandemic on lesbian, gay, bisexual and trans (LGBT+) people's lives, but less has been documented about the experiences of LGBT+ older communities and how their specific needs have been mediated. Community-based advocacy organisations are central to promoting LGBT+ human rights in the UK through its social movements, and this paper explores their role and significance during a distinct period of the UK mandatory isolation. Drawing on a case study approach based on qualitative interviews with six key LGBT+ community organisations in the UK, we captured their insights into how they navigated support for older people when faced with limited resources and the challenges posed by mandatory physical and social distancing. We position these events in current discourse about structural and health inequalities for LGBT+ ageing in the UK.

Magistrsko delo analizira delovanje male države, ko je ta na čelu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), v okviru enega od glavnih področij delovanja institucije – upravljanja in preprečevanja konfliktov. Analizira, kako lahko mala država s pametno uporabo svoje mehke moči deluje kot agent preventivne diplomacije in s katerimi ovirami se pri tem srečuje. Magistrsko delo kot študijo primera obravnava krizo v Kirgiziji leta 2005, ki sovpada s predsedovanjem Slovenije OVSE. Delo pokaže, da ima mala država ravno zaradi svojih specifičnih lastnosti primerjalne prednosti pri delovanju v okviru preventivne diplomacije, saj jo druge države pogosto dojemajo kot razmeroma nepristranskega akterja, ki se v reševanje krize ne vpleta aktivno zato, da bi zasledoval (ozko definirane) nacionalne interese, kar je pogost očitek velikim državam. Prav tako se pokaže, da je zaslomba, ki jo mali državi daje institucija (v našem primeru OVSE), lahko ključnega pomena, saj se mali državi pod okriljem institucije s tem krepi legitimnost. Analiza delovanja Slovenije v primeru krize v Kirgiziji še pokaže, da je ena od glavnih nalog male države kot predsedujoče mednarodni instituciji skupnostno delovanje, ki mora upoštevati pravila odločevalskega procesa, obenem pa ravno skupnostno delovanje prinaša mali državi možnost, da se v mednarodnem okolju izkaže kot zanesljiv partner in deluje kot most med različnimi interesi. S tem krepi svoj mednarodni ugled in posledično svojo mehko moč. ; The thesis analyses activities of small states (focusing on Slovenia) during their Chairmanship of Organization for Security and Co-operation in Europe (OSCE), in the field of conflict management and conflict prevention as one of the main areas of the OSCE. It analyses how a small country can put its soft power to smart use and act as an agent of preventive diplomacy and what the main obstacles for its activities are. The thesis deals with a case-study of the Kyrgyz revolution in 2005, which coincided with Slovenia's Charimanship of the OSCE. The thesis shows that a small country's specific characteristics bring comparative advantages in preventive diplomacy, because small countries do not engage actively in crisis resolution in pursuit of their (narrowly defined) national interests as it is often associated with big states. It also shows that organizational backing (in our case the OSCE's) is vital for small states, because it provides legitimacy. With the analysis of Slovenia's Chairmanship, the thesis shows that one of the main tasks for a small country, chairing an international institution, is a community action with an emphasis on the decision-making process. A successful community action brings about opportunities for a small country to prove itself in an international environment and to act as a bridge builder between different interests. With this, the small country can strengthen its international reputation and its soft power.

Razvoj človeških virov je bistvenega pomena pri doseganju uspeha za katero koli vrsto organizacije: profitne, javne ali civilne. Stanje civilne družbe je odvisno od okolja, tj. habitata, v katerem deluje. Cilj magistrske naloge je raziskati zavzetost zaposlenih v civilni družbi na Hrvaškem. V vsaki državi je sektor civilne družbe različen in se sooča s posebnimi izzivi. Sektor civilne družbe na Hrvaškem je še vedno v zgodnjih fazah razvoja in je pogosto povezan s podhranjenostjo s človeškimi viri. Mnoge civilnodružbene organizacije na Hrvaškem v celoti temeljijo na prostovoljnem delu. V nalogi smo se osredotočili na hrvaške civilno-družbene organizacije, ki imajo zaposlene. Teza je bila izbrana na podlagi vse več literature, ki se ukvarja z zavzetostjo zaposlenih v kontekstu razvoja civilne družbe. Izbran raziskovalni pristop je kombinacija kvantitativne (anketa) in kvalitativne (delno strukturiran intervju) metode. Intervjuji so bili uporabljeni kot dopolnitev k opravljenim anketam. Ključne ugotovitve kažejo, da so ne glede na finančno nestabilnost in nagnjenost k izgorelosti zaposleni v civilnodružbenih organizacijah na Hrvaškem relativno visoko zavzeti. ; The development of human resources is paramount in achieving success for any type of an organization: profit, public or the civil one. The state of the civil society is dependent on the surrounding context i.e. habitat in which it is operating. This paper aims to zoom into EE in the civil society in Croatia. The civil society sector is different in every country and it is facing unique challenges. In Croatia, the civil society is in its early phase of development, and is characterized by being under-capacitated, especially regarding its human resources. Many CSOs (in Croatia) are completely based on voluntary work. In this paper we have focused on Croatian CSOs that have employees. The thesis has been chosen based on the growing amount of literature on the topic of EE in context to the developing civil society. The research methods that have been used are a combination of the qualitative (the survey) and the quantitative (the semi-structured interviews) method. The interviews have been used as an addition to the surveys rendered. The main findings indicate that the employees in the civil society in Croatia, in spite of the financial instability and the burnout connected to their working environment, demonstrate relatively high engagement.

Abstract. In this article, we argue that social sciences generally
and political science in particular are faced with
a peculiar epistemological challenge while researching
the state in the 21st century. Namely, the state has often
been either naturalised, seen as a static and ahistorical
entity resistant to changes in the environment, or naïvely
rejected as a form of political organisation that is
with neoliberal globalisation withering away. In either
instance, the processes of redefining and redistributing
of the state, and hence its de-/reterritorialising and rescaling,
have largely gone unnoticed. Our analysis reassesses
the hegemonic theories of state and shows that in
the mainstream of political science research on the state
is still anchored to the (geographical) assumptions that
limit or even define the state and its exercise of power
to a geographically demarcated and fixed territory.
Drawing on recent approaches to space, scale and territory,
this article calls for a heterodox and pluralist methodology
in further research on state as well as non-state
spaces.
Keywords: the state, non-state spaces, globalisation, territory,
political geography

V magistrskem delu smo obravnavali razsežnosti fenomena korupcije z vidika njegovih vplivov na različne ravni gospodarstva in možnosti, ki so podjetjem v okviru mednarodnega poslovanja na voljo za zaščito pred tem fenomenom. Zavedati se namreč moramo, da korupcija predstavlja negativen fenomen, katerega navidezne koristi občutijo le posamezniki ali peščica posameznikov, njegove posledice, ki se odražajo prek vpliva na ostale udeležence gospodarskih procesov in na celotne gospodarske sisteme, pa občutijo vsi ostali. Zaradi omenjenih dejavnikov je pomembno, da se zavedamo razsežnosti posledic, ki jih ta pojav povzroča, in se jih skušamo čim bolj izogniti, kar pa zahteva, da poznamo različne vidike tega pojava, katere smo obravnavali v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo zato z vidika različnih avtorjev, predpisov in zakonov držav ter mednarodnih institucij opredelili sam pojem korupcije in opredelili razlike med posameznimi definicijami. Temu je sledila opredelitev indikatorjev prisotnosti korupcije, njenih pojavnih oblik, vzvodov za njen nastanek, oblik, v katerih se korupcija pojavlja, in sektorjev ter panog, ki so temu fenomenu najbolj izpostavljeni z vidika posledic korupcije. Poznavanje spremenljivk, ki smo jih obravnavali v prvem delu magistrskega dela, predstavlja pomemben dejavnik, ki gospodarskim in drugim subjektom omogoči, da se z omenjenim fenomenom soočijo. V drugem delu magistrskega dela smo zato opredelili mehanizme in instrumente, ki naj bi podjetjem, državam in tudi posameznikom omogočili boljše poznavanje razsežnosti tega fenomena, ter hkrati omejili njegovo nastajanje, zmanjšali njegovo prisotnost ter podjetjem omogočili, da se pred obravnavanim fenomenom zaščitijo tudi sama. Ker se med državami pojavljajo razlike tako v stopnji prisotnosti korupcije kot tudi vzvodov, ki vplivajo na nastanek tega pojava, pa tudi instrumentov, ki so posameznim državam in subjektom znotraj njih na voljo za obrambo pred fenomenom korupcije, je v tretjem delu sledil prikaz omenjenih spremenljivk in stanja na področju štirih držav. Ob tem smo namenoma izbrali države, ki so jih v preteklosti zaznamovale politične, družbene in ekonomske spremembe ter so opredeljene z različnimi stopnjami korupcije. Za zaključek smo v četrtem delu obravnavali še stanje v slovenskih podjetjih glede njihovega odnosa do samega pojava korupcije in delo sklenili z analizo izkušenj slovenskih podjetij na tržiščih prej obravnavanih držav. ; In der Magisterarbeit haben wir verschiedene Dimensionen des Phänomens Korruption aus der Sicht seines Einflusses auf verschiedene Ebenen der Wirtschaft und der Möglichkeiten, die den Firmen in Rahmen des internationalen Handels zum Schutz vor Korruption zur Verfügung stehen dargestellt. Es muss uns nämlich bewusst sein, dass die Korruption ein negatives Phänomen darstellt, wessen scheinbare Vorteile nur einzelne Personen oder wenige Auserwählte fühlen. Seine Folgen die durch dem Einfluss auf andere Teilnahemer in der Wirtschaft übertragen werden fühlen aber alle anderen betroffenen Personen. Wegen der erwähnten Faktoren ist es wichtig, dass wir uns über die Konsequenzen der Korruption bewusst sind um sie so gut wie möglich vermeiden zu können, was aber auch Kenntnis über verschiedene Sichtweisen des Phänomens erfordert, welche wir in der Magisterarbeit bearbeitet haben. Deswegen haben wir im ersten Teil der Magisterarbeit das Phänomen Korruption aus der Sicht verschiedener Autoren, Vorschriften, Gesetze und internationaler Organisationen definiert und die Unterschiede zwischen den Definitionen dargestellt. Dem folgte dann die Definition der Indikatoren die auf die Anwesenheit der Korruption anzeigen, die Definition verschiedener Erscheinungsformen der Korruption, die Definition irrer Quellen, die Definition der Sektoren und Branchen die dem Phänomen besonders ausgesetzt sind und die Definition der Konsequenzen der Korruption. Die Kenntnis über verschiedene Variablen, der Korruption mit denen wir uns im ersten Teil der Arbeit befasst haben ist ein wichtiger Faktor, der denn Subjekten in der Wirtschaft und auch anderen die Bekämpfung des Phänomens ermöglicht. Im zweiten teil der Arbeit haben wir deshalb die Mechanismen und andere Instrumente die den Firmen, Ländern und einzelnen Personen bessere Kenntnis über die Auswirkungen der Korruption ermöglichen, den Subjekten helfen die Zahl der neu erschienenen und der vorhandenen Fälle zu verringern, und den Firmen Möglichkeiten des Selbstschützes zur Verfugung stellen dargestellt. Weil zwischen verschiedenen Ländern sowohl Unterschiede in dem Umfang der vorhandenen Korruption, sowohl auch Unterscheide in Gründen für ihre Erstehung und den Möglichkeiten die einzelnen Ländern und Subjekten innerhalb dieser Länder zum Schutz vor dem Phänomen zur Verfugung stehen bestehen folgte im dritten Teil die Darstellung der vorher aufgezählten Variablen an Beispielen von vier Ländern. Dabei haben wir uns vorsätzlich Länder ausgesucht die in der Vergangenheit von politischen, gesellschaftlichen und ökonomischen Veränderungen gezeichnet wurden und außerdem mit unterschiedlichen Stufen der Korruption gezeichnet sind. Im vierten Teil haben wir uns dann mit der Haltung von Slowenischen Firmen zu dem Problem Korruption befasst. Die Arbeit haben wir dann mit der Analyse der Erfahrungen Slowenischer Firmen auf den vorher erwähnten Märkten beendet.

Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35 ; Frey v Pruslecki 2008, 5 ; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020 ; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti. ; The doctoral thesis focuses on a country's external trade policy management in relation to the processes witin subnational entities. Our main goal is to identify an optimal approach to realizing national interests in the context of a subnational entity (i.e., the European Union). External trade policy is one of the oldest economic policies. The first discussions on trade issues started among philosophers in Greece 2000 years ago, but global trade as a systematic process emerged in the 15th century. At the beginning of the doctoral thesis, the focus is on the theoretical background ‒ theories of external economic co-operation. We analyse the role of the state and economic diplomacy in different historical periods (mercantilism, liberalism, protectionism, interventionism, liberalisation and globalisation). The most important theoretical finding is (discovered by David Ricardo and confirmed in subsequent theories) that all states, engaged in external trade, gain (we talk about the so called positive sum). Although countries led different external trade policies during various historical periods (liberal or protectionist), theory and experience show that the liberal external trade policy increases competitiveness of an economy. Studies of several economists (Sachs and Warner 1995, 35 ; Frey 1984 ; Pruslecki 2008, 5 ; Krueger 1980, 289) also confirm, that countries with a liberal external trade policy record higher growth rates than those in favour of protectionism. Emerging economies (the so called BRIICS countries ‒ Brasil, Russia, India, Indonesia, China, and South Africa) record higher growth rates in the last twenty years – after liberalising their markets. We analyse the European Union (EU) external trade policy measures, the role of national and subnational (state and non-state) actors, and the interconnectedness of the external trade policy and other national policies. The key actors in the formal process of creating EU external trade policy are: European Commission (Directorate General for Trade), Council of the EU (Trade Policy Committee – formerly 133 Committee ; Coreper, Foreign Affairs Council), European Parliament, non-state actors (associations, non-governmental organisations (NGOs)) as well as actors in the member states (state and non state actors: ministries, diplomatic network, business associations, chambers of commerce, NGOs, etc.). The priority of the EU external trade policy is multilateral trade – successful conclusion of the WTO Doha Development Agenda. In parallel, EU is negotiating preferential trade agreements with several countries and regions. One of the most important trade policy measures is also Market Access Partnership, where active involvement of member states and the business sector is expected. Globalisation has changed the patterns of global economic co-operation and global trade. External trade has become more complex (linked to the competition, energy, environment and sustainable development policies) and the number of actors (state and non-state) involved in the policy has increased significantly. The boundaries between external and internal policies disappear as well. We show the interactions between different actors, negotiating levels, and policies on the World Trade Organisation Doha Development Agenda case, where the positions of the negotiations have to be agreed on at different levels: national, bilateral, regional, and multilateral. External trade policy is an important part of the EU strategic documents (Global Europe: competing in the world, EU 2020), and therefore an important element of the competitiveness policy. The thesis also confirms that the role of economic diplomacy in trade issues has gained importance during the last twenty years. Saner and Yiu (2003) argue that the main function of the post-modern economic diplomacy is representation in the international organisations and influence on other countries' policies.

The question of inequality of men and women became a world problem in second half of the 20th century and the solution has been sought by important international organisations (OZN), European Union and individual states. Assuring same options for both sexes in all departments and on all levels of life became one of preferential tasks of European Union since we can still find different forms (open and hidden) of gender discrimination in modern states. In the fist part author presents key features of male centred traditional social order in western civilisation, main characteristics and bearers of ensuring same opportunities for both genders stretching from global to European level. Informal and formal education have important role with the process of abolishing discrimination. Educators carry new patterns of relationship between sexes and it is therefore important that they are educated and also lifelong educated, especially those who are on key positions and make decisions in all areas of life. Author therefore in the second part presents some approaches and usages of such education in members of European Union and in Slovenia. ; Vprašanje družbene neenakosti žensk in moških je v drugi polovici 20. stoletja postalo svetovni problem, ki so se ga resno lotile pomembne mednarodne organizacije (OZN) in državne skupnosti (EU) ter posamezne države. Zagotavljanje enakih možnosti za oba spola na vseh področjih in na vseh ravneh življenja je postalo ena prednostnih nalog EU, kajti v sodobnih družbah še obstajajo različne oblike (odkrite in zlasti prikrite) diskriminacije po spolu. Avtorica v prvem delu razkriva ključne značilnosti moškosrediščnega tradicionalnega družbenega reda v zahodni civilizaciji ter predstavlja glavne značilnosti in nosilce zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških od globalne do evropske ravni. Pomembno vlogo pri odpravljanju diskriminacije imata formalno in neformalno izobraževanje. Ker pa morajo biti tudi izobraževalci in nosilci novih vzorcev odnosov med spoloma izobraženi, je pomembno vseživljenjsko izobraževanje odraslih, zlasti tistih, ki zasedajo ključne položaje odločanja na vseh področjih življenja. Zato avtorica v drugem delu prispevka predstavlja nekatere pristope in prakse takšnega izobraževanja v drugih državah članicah EU ter v Sloveniji.