Suchergebnisse

Konferenca o razvoju organizacijskih znanosti je konferenca z najdaljšo tradicijo na Univerzi v Mariboru in vsako leto poveže študente, raziskovalce, gospodarstvenike in predstavnike javne uprave, ki delujejo na področju organizacije in managementa. Tema letošnje, že 36. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, je Odgovorna organizacija in se nanaša na širino organizacije v njenem notranjem in zunanjem okolju. Odgovornost do zaposlenih, poslanstva, strategije, procesov, tehnologije, razvoja so samo nekatera izmed področij, ki jim mora organizacija slediti. Identiteta organizacije se izkazuje z njenim vsestransko odgovornim ravnanjem in kaže vrednost navzven pri kupcih ali uporabnikih storitev. V času, ki ga živimo, smo vpeti v preplet tehnološkega in socialnega napredka, ki nenazadnje rezultira v posamezniku in družbi nasploh. Ravnanje organizacije se ravno tako ne veže samo na delovanje v lokalnem okolju temveč zaradi globalnih razsežnosti učinkuje tudi v mednarodnih dimenzijah. S temo konference želimo odpreti polje vprašanj in poiskati odgovore, ki bodo doprinesli k napredku organizacijskih ved. Materialni vplivi, komuniciranje, znanje in poštenje ter nenazadnje ideal odgovornega ravnanja lahko kot pomembni dejavniki obvladujejo pogosto nemirne situacije v in izven okolja naših organizacij. Ker smo časovno in prostorsko vpeti v vzorce, ki mnogokrat ne sledijo več našim preteklim izkušnjam, je naša želja, da s srečanjem na konferenci stopimo v korak s časom in prepoznamo dobre prakse, izoblikujemo nove metode in se seznanimo z aktualnimi trendi, ki jih organizacije vsakodnevno živijo. ; The conference on Organizational Sciences Development is a conference with the longest tradition at the University of Maribor. Each year, the conference brings together students, researchers, businessmen and public administration representatives, who are active in the area of organization and management. The theme of this year's 36th international conference on Organizational Sciences Development is Responsible Organization referring to the wideness of an organization in its internal and external environment. The responsibility of the organization towards its employees, mission, strategy, processes, technology, and development are just a few areas in which the organization needs to follow the principles of responsibility. The identity of the organization is recognized through its versatile responsible activities, showing its value externally to the customers or recipients of the services offered by the organization. The concurrent mixture of technological and social progress influences individuals as well as the society. The impact of the organization is therefore not only local but global, making a mark on the international level. With this conference theme, we are opening new questions and seeking answers which could contribute to the progress of organizational sciences. Material influence, communications, knowledge, fairness, and nevertheless the ideal of responsible behaviour can be seen as influential factors which can contribute to occasional turbulent situations inside and outside our organizations. Since we are all caught up in moulded mind-sets, not following our experiences anymore, our wish was to keep up with the times and identify best practices, form new methods, and become familiar with the contemporary trends in organizations.

Mednarodno sodelovanje držav članic Evropske unije je izrednega pomena za učinkovito delovanje Unije. Predvsem pa je ključnega pomena za kakovost življenja ljudi znotraj držav članic. Eno izmed pomembnejših področij sodelovanja, ki zagotavlja kakovost življenja in varnost državljanov, je sodelovanje med policijami držav. Dotično sodelovanje ni samo pomembno, ampak že kar nujno glede na globalne razsežnosti kriminalitete. Države članice priznavajo varnost svojih državljanov kot eno od glavnih vrednot in pravic. Z namenom zaščite te pravice in omejevanja kriminalitete je Evropska unija sprejela razne instrumente, ukrepe in pravne okvire na področju mednarodnega policijskega sodelovanja. Pomembno je tudi delovanje raznih agencij Evropske unije, katerih namen je krepitev in usmerjanje sodelovanja med policijami držav članic. Primeri tovrstnih agencij so na primer Europol, Interpol, Sirene, Frontex, odbor COSI, SEPA, CEPOL itd. V nalogi je predstavljena tudi vloga in delovanje Slovenije v omenjenih agencijah ter njene aktivnosti na področju policijskega sodelovanja. To poteka na različne načine in na raznih področjih. Načine, oblike in področja sodelovanja sem poskušala predstaviti na primeru policijskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. ; The international cooperation of the Member States of the European Union is of utmost importance for the effective functioning of the Union. Above all, it is crucial for the quality of life of people within Member States. One of the most important areas of cooperation that guarantees the quality of life and the safety of citizens is the cooperation between the police of the countries. The cooperation in question is not only important, but rather necessary, given the global dimension of criminality. Member States recognize the safety of their citizens as one of the main values and rights. In order to protect this right and to limit criminality, the European Union has adopted various instruments, measures and legal frameworks in the field of international police cooperation. It is also important that the various European Union agencies work to strengthen and direct cooperation between the police of the Member States. Examples of such agencies include Europol, Interpol, Sirene, Frontex, COSI, SEPA, CEPOL, etc. The paper also presents the role of Slovenia in these agencies and its activities in the area of police cooperation. This is done in a variety of ways and in various fields. I tried to present ways, forms and areas of cooperation in the case of police cooperation between Slovenia and Italy.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG) bo zahtevalo več sredstev, kot jih imajo države trenutno na voljo, kar predstavlja izziv predvsem v državah, ki imajo sicer hitro, a hkrati ne vključujočo se gospodarsko rast. Gospodarska rast namreč ne pomeni nujno razvoja, kljub temu pa vpliva na to, koliko uradne razvojne pomoči (Official Development Assistance – ODA) mednarodne skupnosti bo država prejemnica prejela. Nekatere gospodarsko hitro razvijajoče se države tako na eni strani dobivajo vse manj ODA, hkrati pa ostajajo dom najrevnejšim predelom sveta. Ta pojav kliče po novih oblikah in načinih financiranja ter novih pristopih. Prostor se odpira zasebnemu kapitalu na čelu z zasebno filantropijo, ki je, predvsem v državah v razvoju, močno v porastu. Filantropija se na eni strani pojavi kot akter, ki ima velik potencial, da v veliki meri zapolni (in že zapolnjuje) vrzel pri dosegi SDG, na drugi strani pa ni zavezana slediti splošnim sprejetim smernicam trajnostnega razvoja (od držav). To filantropiji omogoča, da svoje delovanje usmerja na podlagi lastnih interesov, ki pa bodisi sovpadajo bodisi nasprotujejo skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Regulacija na tem področju je šibka, pogosto se soočamo s pomanjkanjem razumevanjem delovanja filantropskih organizacij kot tudi s pomanjkanjem informacij o njihovih finančnih tokovih. Hkrati pa se je treba zavedati, da je z naraščajočim se zasebnim premoženjem v mednarodnem razvojnem sodelovanju in potrebo po dosegi SDG bolj kot kadarkoli prej pomembno razumeti obseg, potencial in vpliv filantropskih organizacij tako pri dosegi SDG kot v tradicionalnih odnosih v mednarodni skupnosti. ; Reaching Sustainable Development Goals (SDG) demands more resources than are currently available to many states. This is a particular problem in developing countries, which are experiencing fast but not inclusive economic growth. Even though economic growth does not necessarily bring development, it remains a standard which defines how much international Official Development Assistance (ODA) a country receives. As a consequence, some countries with rapid economic growth are receiving less and less ODA, while still including some of the poorest parts of the world. This calls for new approaches and sources of financing to aid in development, and opens the door to private capital, including private philanthropy, which is especially important in developing countries. While philanthropy is seen as having a lot of potential with regard to pursuing SDG, it is not obliged to follow the same guidelines for sustainable development that have been adopted by state organizations. This enables philanthropic projects to act in their own interests, which may or may not coincide with the SDG agreed for a particular place. Moreover, regulation in this field is weak, and it is often unclear how specific philanthropic organizations operate. These facts, together with the growing amount of private wealth directed towards international development and the need to reach SGD, mean that it is more important than ever to understand the scope, potential and influence of philanthropic organizations in terms of both SDG and the changes we are seeing in traditional relations among members of the international community.

Vse od snovanja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) je bilo sodelovanje med OZN in regionalnimi organizacijami predmet različnih razprav. Razprava med univerzalizmom in regionalizmom je bila, vsaj za nekaj časa, rešena v obliki VII. in VIII. poglavja Ustanovne listine OZN. Rezultat tega je bila primarna vloga Varnostnega sveta pri odzivih na vprašanja mednarodnega miru in varnosti. A razvoj dogodkov na tem področju zahteva vedno večjo vključenost regionalnih organizacij. Magistrsko delo je bilo osredotočeno na potencial, ki ga ima mehanizem hibridnih mirovnih misij na nadaljnje sodelovanje med OZN in regionalnimi organizacijami. Glavni prispevek magistrskega dela leži v analizi razmerja med OZN in Afriško unijo (AU) pri hibridni misiji Organizacije združenih narodov in Afriške unije v Darfurju (United Nations - African Union Hybrid Operation in Darfur – UNAMID), ki predstavlja prvo hibridno misijo v zgodovini. V več kot desetih letih svojega delovanja je imela mnogo težav, ki sta jih organizaciji večinoma premagali. Tako lahko skozi analizo uspeha misije sklepamo o potencialu tega tipa misije za nadaljnje sodelovanje med OZN in regionalnimi organizacijami. Zaradi togosti mehanizmov OZN hibridne misije predstavljajo najboljšo možnost sodelovanja – vse dokler OZN ne ustvari mehanizmov, ki bi predstavljali večjo komplementarnost sodelovanja med OZN in regionalnimi organizacijami. ; Since the drafting of the United Nations (UN) Charter, co-operation between the UN and regional organizations in the field of international peace and security has been subject to intense debates. The debate between universalism and regionalism was, for the time being, resolved in the form of Chapters VII. and VIII. of the UN Charter. This compromise resulted in the Security Council being at the forefront of responses in matters of international peace in security for some five decades. But recent developments in the field of international peace and security have exposed the need for greater involvement of regional organizations. This master thesis is focused on the potential of a hybrid type of peace operations for future co-operation between the UN and regional organizations. The value of the research lies in its analysis of the relationship between the African Union and the UN in the United Nations - African Union Hybrid Operation in Darfur (UNAMID), the first-ever hybrid peace operation. In more than ten years of its deployment, UNAMID has been plagued by problems that both organizations have had to overcome. In that regard, through the analysis of the success of UNAMID, we can draw conclusions regarding the potential that this type of peace operation has on the future co-operation between the UN and regional organizations. Until the UN develops better complementarity mechanisms for co-operation with regional organizations, hybrid missions represent the best way of co-operation.

POVZETEK MEDNARODNI KAZENSKI PREGON IN ČLOVEKOVE PRAVICE TUJIH TERORISTIČNIH BORCEV Avtor: Rok Petročnik Mentorica: izr. prof. dr. Vasilka Sancin V magistrski nalogi sem raziskoval nastanek fenomena tujega terorističnega borca, njihov mednarodni kazenski pregon in kršitve njihovih temeljnih človekovih pravic v domačih kazenskih pregonih. Varnostni svet OZN je leta 2014 na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN sprejel Resolucijo 2178, ki podaja opis tujega terorističnega borca, vendar ne loči med oboroženimi spopadi in terorizmom. Resolucija 2178 opisuje tujega terorističnega borca kot posameznika, ki potuje v tujino z namenom izvedbe ali sodelovanja v terorističnem napadu, medtem ko je tuji borec posameznik, ki odpotuje v tujino z namenom pridružitve oboroženim spopadom. V raziskavi sem prišel do sklepa, da trenutno ne obstaja mednarodni kazenski pregon tujih terorističnih borcev, saj pregon izvajajo države same pred nacionalnimi sodišči. Varnostni svet OZN je pregon tujih terorističnih borcev preložil na države članice OZN, in sicer z vzpostavitvijo različnih odborov za nadzor izvajanja sankcij Varnostnega Sveta, kot so Sankcijski odbor 1267 in Skupina za analitično podporo in nadzor sankcij. V primerih Nada, Ahmed in Abdelrazik so nacionalna sodišča zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic s sodbami razveljavila državne upravne akte, ki so vpeljevali sprejete protiteroristične resolucije Varnostnega sveta. Podobno je naredilo sodišče EU v primeru Kadi, kjer je bila razveljavljena uredba, ki je vpeljala sankcije Varnostnega sveta. Sodbe nacionalnih in sodišč v EU so bile glavni dejavnik za spremembo mednarodnopravnega okvirja terorizma OZN in za posledično večji poudarek na spoštovanju temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah. ; ABSTRACT INTERNATIONAL PROSECUTION AND HUMAN RIGHTS OF FOREIGN TERRORIST FIGHTERS Author: Rok Petročnik Mentor: Vasilka Sancin, PhD, Professor In master's thesis i explored the emergence of the foreign terrorist fighter phenomenona, international prosecution of foreign terrorist fighters, and the violation of the fundamental rights of foreign terrorist fighters in domestic prosecutions. UN Security Council in 2014 adopted Resolution 2178 under Chapter VII of the UN Charter. However, while the Resolution outlines the description of a foreign terrorist fighter, it fails to distinguish between armed conflicts and terrorism. Resolution 2178 defines foreign terrorist fighters as individuals who travel to a state other than their states of residence or nationality for the purpose of the perpetration, planning, or preparation of, or participation in, terrorist acts or the providing or receiving of terrorist training, including in connection with armed conflict, while foreign fighter is an individual who travels abroad with intention to join armed conflict. The research led to the conclusion that there is currently no international prosecution of foreign terrorist fighters because states carry it out before national courts. UN Security Council has placed the burden of prosecuting foreign terrorist fighters on UN Member States by establishing different committees monitoring the implementation of the Security Council sanctions, such as the 1267 Committee and the Analytical Support and Sanctions Monitoring Team. In the cases of Nada, Ahmed and Abdelrazik, national courts due to violations of fundamental rights, repealed national administrative acts that introduced the adopted UN Security Council counter terrorism resolutions. The Court of Justice of the EU made a similar decision in the case of Kadi by repealing the regulation introducing the UN Security Council sanctions. Judgements of national and EU courts were the main factor in changing the UN terrorism framework in terms of international law, thus shifting the focus on the respect of fundamental rights as guaranteed by the European Convention on Human Rights.

V magistrskem delu smo obravnavali razsežnosti fenomena korupcije z vidika njegovih vplivov na različne ravni gospodarstva in možnosti, ki so podjetjem v okviru mednarodnega poslovanja na voljo za zaščito pred tem fenomenom. Zavedati se namreč moramo, da korupcija predstavlja negativen fenomen, katerega navidezne koristi občutijo le posamezniki ali peščica posameznikov, njegove posledice, ki se odražajo prek vpliva na ostale udeležence gospodarskih procesov in na celotne gospodarske sisteme, pa občutijo vsi ostali. Zaradi omenjenih dejavnikov je pomembno, da se zavedamo razsežnosti posledic, ki jih ta pojav povzroča, in se jih skušamo čim bolj izogniti, kar pa zahteva, da poznamo različne vidike tega pojava, katere smo obravnavali v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo zato z vidika različnih avtorjev, predpisov in zakonov držav ter mednarodnih institucij opredelili sam pojem korupcije in opredelili razlike med posameznimi definicijami. Temu je sledila opredelitev indikatorjev prisotnosti korupcije, njenih pojavnih oblik, vzvodov za njen nastanek, oblik, v katerih se korupcija pojavlja, in sektorjev ter panog, ki so temu fenomenu najbolj izpostavljeni z vidika posledic korupcije. Poznavanje spremenljivk, ki smo jih obravnavali v prvem delu magistrskega dela, predstavlja pomemben dejavnik, ki gospodarskim in drugim subjektom omogoči, da se z omenjenim fenomenom soočijo. V drugem delu magistrskega dela smo zato opredelili mehanizme in instrumente, ki naj bi podjetjem, državam in tudi posameznikom omogočili boljše poznavanje razsežnosti tega fenomena, ter hkrati omejili njegovo nastajanje, zmanjšali njegovo prisotnost ter podjetjem omogočili, da se pred obravnavanim fenomenom zaščitijo tudi sama. Ker se med državami pojavljajo razlike tako v stopnji prisotnosti korupcije kot tudi vzvodov, ki vplivajo na nastanek tega pojava, pa tudi instrumentov, ki so posameznim državam in subjektom znotraj njih na voljo za obrambo pred fenomenom korupcije, je v tretjem delu sledil prikaz omenjenih spremenljivk in stanja na področju štirih držav. Ob tem smo namenoma izbrali države, ki so jih v preteklosti zaznamovale politične, družbene in ekonomske spremembe ter so opredeljene z različnimi stopnjami korupcije. Za zaključek smo v četrtem delu obravnavali še stanje v slovenskih podjetjih glede njihovega odnosa do samega pojava korupcije in delo sklenili z analizo izkušenj slovenskih podjetij na tržiščih prej obravnavanih držav. ; In der Magisterarbeit haben wir verschiedene Dimensionen des Phänomens Korruption aus der Sicht seines Einflusses auf verschiedene Ebenen der Wirtschaft und der Möglichkeiten, die den Firmen in Rahmen des internationalen Handels zum Schutz vor Korruption zur Verfügung stehen dargestellt. Es muss uns nämlich bewusst sein, dass die Korruption ein negatives Phänomen darstellt, wessen scheinbare Vorteile nur einzelne Personen oder wenige Auserwählte fühlen. Seine Folgen die durch dem Einfluss auf andere Teilnahemer in der Wirtschaft übertragen werden fühlen aber alle anderen betroffenen Personen. Wegen der erwähnten Faktoren ist es wichtig, dass wir uns über die Konsequenzen der Korruption bewusst sind um sie so gut wie möglich vermeiden zu können, was aber auch Kenntnis über verschiedene Sichtweisen des Phänomens erfordert, welche wir in der Magisterarbeit bearbeitet haben. Deswegen haben wir im ersten Teil der Magisterarbeit das Phänomen Korruption aus der Sicht verschiedener Autoren, Vorschriften, Gesetze und internationaler Organisationen definiert und die Unterschiede zwischen den Definitionen dargestellt. Dem folgte dann die Definition der Indikatoren die auf die Anwesenheit der Korruption anzeigen, die Definition verschiedener Erscheinungsformen der Korruption, die Definition irrer Quellen, die Definition der Sektoren und Branchen die dem Phänomen besonders ausgesetzt sind und die Definition der Konsequenzen der Korruption. Die Kenntnis über verschiedene Variablen, der Korruption mit denen wir uns im ersten Teil der Arbeit befasst haben ist ein wichtiger Faktor, der denn Subjekten in der Wirtschaft und auch anderen die Bekämpfung des Phänomens ermöglicht. Im zweiten teil der Arbeit haben wir deshalb die Mechanismen und andere Instrumente die den Firmen, Ländern und einzelnen Personen bessere Kenntnis über die Auswirkungen der Korruption ermöglichen, den Subjekten helfen die Zahl der neu erschienenen und der vorhandenen Fälle zu verringern, und den Firmen Möglichkeiten des Selbstschützes zur Verfugung stellen dargestellt. Weil zwischen verschiedenen Ländern sowohl Unterschiede in dem Umfang der vorhandenen Korruption, sowohl auch Unterscheide in Gründen für ihre Erstehung und den Möglichkeiten die einzelnen Ländern und Subjekten innerhalb dieser Länder zum Schutz vor dem Phänomen zur Verfugung stehen bestehen folgte im dritten Teil die Darstellung der vorher aufgezählten Variablen an Beispielen von vier Ländern. Dabei haben wir uns vorsätzlich Länder ausgesucht die in der Vergangenheit von politischen, gesellschaftlichen und ökonomischen Veränderungen gezeichnet wurden und außerdem mit unterschiedlichen Stufen der Korruption gezeichnet sind. Im vierten Teil haben wir uns dann mit der Haltung von Slowenischen Firmen zu dem Problem Korruption befasst. Die Arbeit haben wir dann mit der Analyse der Erfahrungen Slowenischer Firmen auf den vorher erwähnten Märkten beendet.