Suchergebnisse

Konferenca o razvoju organizacijskih znanosti je konferenca z najdaljšo tradicijo na Univerzi v Mariboru in vsako leto poveže študente, raziskovalce, gospodarstvenike in predstavnike javne uprave, ki delujejo na področju organizacije in managementa. Tema letošnje, že 36. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, je Odgovorna organizacija in se nanaša na širino organizacije v njenem notranjem in zunanjem okolju. Odgovornost do zaposlenih, poslanstva, strategije, procesov, tehnologije, razvoja so samo nekatera izmed področij, ki jim mora organizacija slediti. Identiteta organizacije se izkazuje z njenim vsestransko odgovornim ravnanjem in kaže vrednost navzven pri kupcih ali uporabnikih storitev. V času, ki ga živimo, smo vpeti v preplet tehnološkega in socialnega napredka, ki nenazadnje rezultira v posamezniku in družbi nasploh. Ravnanje organizacije se ravno tako ne veže samo na delovanje v lokalnem okolju temveč zaradi globalnih razsežnosti učinkuje tudi v mednarodnih dimenzijah. S temo konference želimo odpreti polje vprašanj in poiskati odgovore, ki bodo doprinesli k napredku organizacijskih ved. Materialni vplivi, komuniciranje, znanje in poštenje ter nenazadnje ideal odgovornega ravnanja lahko kot pomembni dejavniki obvladujejo pogosto nemirne situacije v in izven okolja naših organizacij. Ker smo časovno in prostorsko vpeti v vzorce, ki mnogokrat ne sledijo več našim preteklim izkušnjam, je naša želja, da s srečanjem na konferenci stopimo v korak s časom in prepoznamo dobre prakse, izoblikujemo nove metode in se seznanimo z aktualnimi trendi, ki jih organizacije vsakodnevno živijo. ; The conference on Organizational Sciences Development is a conference with the longest tradition at the University of Maribor. Each year, the conference brings together students, researchers, businessmen and public administration representatives, who are active in the area of organization and management. The theme of this year's 36th international conference on Organizational Sciences Development is Responsible Organization referring to the wideness of an organization in its internal and external environment. The responsibility of the organization towards its employees, mission, strategy, processes, technology, and development are just a few areas in which the organization needs to follow the principles of responsibility. The identity of the organization is recognized through its versatile responsible activities, showing its value externally to the customers or recipients of the services offered by the organization. The concurrent mixture of technological and social progress influences individuals as well as the society. The impact of the organization is therefore not only local but global, making a mark on the international level. With this conference theme, we are opening new questions and seeking answers which could contribute to the progress of organizational sciences. Material influence, communications, knowledge, fairness, and nevertheless the ideal of responsible behaviour can be seen as influential factors which can contribute to occasional turbulent situations inside and outside our organizations. Since we are all caught up in moulded mind-sets, not following our experiences anymore, our wish was to keep up with the times and identify best practices, form new methods, and become familiar with the contemporary trends in organizations.

Mednarodno sodelovanje držav članic Evropske unije je izrednega pomena za učinkovito delovanje Unije. Predvsem pa je ključnega pomena za kakovost življenja ljudi znotraj držav članic. Eno izmed pomembnejših področij sodelovanja, ki zagotavlja kakovost življenja in varnost državljanov, je sodelovanje med policijami držav. Dotično sodelovanje ni samo pomembno, ampak že kar nujno glede na globalne razsežnosti kriminalitete. Države članice priznavajo varnost svojih državljanov kot eno od glavnih vrednot in pravic. Z namenom zaščite te pravice in omejevanja kriminalitete je Evropska unija sprejela razne instrumente, ukrepe in pravne okvire na področju mednarodnega policijskega sodelovanja. Pomembno je tudi delovanje raznih agencij Evropske unije, katerih namen je krepitev in usmerjanje sodelovanja med policijami držav članic. Primeri tovrstnih agencij so na primer Europol, Interpol, Sirene, Frontex, odbor COSI, SEPA, CEPOL itd. V nalogi je predstavljena tudi vloga in delovanje Slovenije v omenjenih agencijah ter njene aktivnosti na področju policijskega sodelovanja. To poteka na različne načine in na raznih področjih. Načine, oblike in področja sodelovanja sem poskušala predstaviti na primeru policijskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. ; The international cooperation of the Member States of the European Union is of utmost importance for the effective functioning of the Union. Above all, it is crucial for the quality of life of people within Member States. One of the most important areas of cooperation that guarantees the quality of life and the safety of citizens is the cooperation between the police of the countries. The cooperation in question is not only important, but rather necessary, given the global dimension of criminality. Member States recognize the safety of their citizens as one of the main values and rights. In order to protect this right and to limit criminality, the European Union has adopted various instruments, measures and legal frameworks in the field of international police cooperation. It is also important that the various European Union agencies work to strengthen and direct cooperation between the police of the Member States. Examples of such agencies include Europol, Interpol, Sirene, Frontex, COSI, SEPA, CEPOL, etc. The paper also presents the role of Slovenia in these agencies and its activities in the area of police cooperation. This is done in a variety of ways and in various fields. I tried to present ways, forms and areas of cooperation in the case of police cooperation between Slovenia and Italy.

Doseganje ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals – SDG) bo zahtevalo več sredstev, kot jih imajo države trenutno na voljo, kar predstavlja izziv predvsem v državah, ki imajo sicer hitro, a hkrati ne vključujočo se gospodarsko rast. Gospodarska rast namreč ne pomeni nujno razvoja, kljub temu pa vpliva na to, koliko uradne razvojne pomoči (Official Development Assistance – ODA) mednarodne skupnosti bo država prejemnica prejela. Nekatere gospodarsko hitro razvijajoče se države tako na eni strani dobivajo vse manj ODA, hkrati pa ostajajo dom najrevnejšim predelom sveta. Ta pojav kliče po novih oblikah in načinih financiranja ter novih pristopih. Prostor se odpira zasebnemu kapitalu na čelu z zasebno filantropijo, ki je, predvsem v državah v razvoju, močno v porastu. Filantropija se na eni strani pojavi kot akter, ki ima velik potencial, da v veliki meri zapolni (in že zapolnjuje) vrzel pri dosegi SDG, na drugi strani pa ni zavezana slediti splošnim sprejetim smernicam trajnostnega razvoja (od držav). To filantropiji omogoča, da svoje delovanje usmerja na podlagi lastnih interesov, ki pa bodisi sovpadajo bodisi nasprotujejo skupnim ciljem trajnostnega razvoja. Regulacija na tem področju je šibka, pogosto se soočamo s pomanjkanjem razumevanjem delovanja filantropskih organizacij kot tudi s pomanjkanjem informacij o njihovih finančnih tokovih. Hkrati pa se je treba zavedati, da je z naraščajočim se zasebnim premoženjem v mednarodnem razvojnem sodelovanju in potrebo po dosegi SDG bolj kot kadarkoli prej pomembno razumeti obseg, potencial in vpliv filantropskih organizacij tako pri dosegi SDG kot v tradicionalnih odnosih v mednarodni skupnosti. ; Reaching Sustainable Development Goals (SDG) demands more resources than are currently available to many states. This is a particular problem in developing countries, which are experiencing fast but not inclusive economic growth. Even though economic growth does not necessarily bring development, it remains a standard which defines how much international Official Development Assistance (ODA) a country receives. As a consequence, some countries with rapid economic growth are receiving less and less ODA, while still including some of the poorest parts of the world. This calls for new approaches and sources of financing to aid in development, and opens the door to private capital, including private philanthropy, which is especially important in developing countries. While philanthropy is seen as having a lot of potential with regard to pursuing SDG, it is not obliged to follow the same guidelines for sustainable development that have been adopted by state organizations. This enables philanthropic projects to act in their own interests, which may or may not coincide with the SDG agreed for a particular place. Moreover, regulation in this field is weak, and it is often unclear how specific philanthropic organizations operate. These facts, together with the growing amount of private wealth directed towards international development and the need to reach SGD, mean that it is more important than ever to understand the scope, potential and influence of philanthropic organizations in terms of both SDG and the changes we are seeing in traditional relations among members of the international community.

Vse od snovanja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) je bilo sodelovanje med OZN in regionalnimi organizacijami predmet različnih razprav. Razprava med univerzalizmom in regionalizmom je bila, vsaj za nekaj časa, rešena v obliki VII. in VIII. poglavja Ustanovne listine OZN. Rezultat tega je bila primarna vloga Varnostnega sveta pri odzivih na vprašanja mednarodnega miru in varnosti. A razvoj dogodkov na tem področju zahteva vedno večjo vključenost regionalnih organizacij. Magistrsko delo je bilo osredotočeno na potencial, ki ga ima mehanizem hibridnih mirovnih misij na nadaljnje sodelovanje med OZN in regionalnimi organizacijami. Glavni prispevek magistrskega dela leži v analizi razmerja med OZN in Afriško unijo (AU) pri hibridni misiji Organizacije združenih narodov in Afriške unije v Darfurju (United Nations - African Union Hybrid Operation in Darfur – UNAMID), ki predstavlja prvo hibridno misijo v zgodovini. V več kot desetih letih svojega delovanja je imela mnogo težav, ki sta jih organizaciji večinoma premagali. Tako lahko skozi analizo uspeha misije sklepamo o potencialu tega tipa misije za nadaljnje sodelovanje med OZN in regionalnimi organizacijami. Zaradi togosti mehanizmov OZN hibridne misije predstavljajo najboljšo možnost sodelovanja – vse dokler OZN ne ustvari mehanizmov, ki bi predstavljali večjo komplementarnost sodelovanja med OZN in regionalnimi organizacijami. ; Since the drafting of the United Nations (UN) Charter, co-operation between the UN and regional organizations in the field of international peace and security has been subject to intense debates. The debate between universalism and regionalism was, for the time being, resolved in the form of Chapters VII. and VIII. of the UN Charter. This compromise resulted in the Security Council being at the forefront of responses in matters of international peace in security for some five decades. But recent developments in the field of international peace and security have exposed the need for greater involvement of regional organizations. This master thesis is focused on the potential of a hybrid type of peace operations for future co-operation between the UN and regional organizations. The value of the research lies in its analysis of the relationship between the African Union and the UN in the United Nations - African Union Hybrid Operation in Darfur (UNAMID), the first-ever hybrid peace operation. In more than ten years of its deployment, UNAMID has been plagued by problems that both organizations have had to overcome. In that regard, through the analysis of the success of UNAMID, we can draw conclusions regarding the potential that this type of peace operation has on the future co-operation between the UN and regional organizations. Until the UN develops better complementarity mechanisms for co-operation with regional organizations, hybrid missions represent the best way of co-operation.

POVZETEK MEDNARODNI KAZENSKI PREGON IN ČLOVEKOVE PRAVICE TUJIH TERORISTIČNIH BORCEV Avtor: Rok Petročnik Mentorica: izr. prof. dr. Vasilka Sancin V magistrski nalogi sem raziskoval nastanek fenomena tujega terorističnega borca, njihov mednarodni kazenski pregon in kršitve njihovih temeljnih človekovih pravic v domačih kazenskih pregonih. Varnostni svet OZN je leta 2014 na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN sprejel Resolucijo 2178, ki podaja opis tujega terorističnega borca, vendar ne loči med oboroženimi spopadi in terorizmom. Resolucija 2178 opisuje tujega terorističnega borca kot posameznika, ki potuje v tujino z namenom izvedbe ali sodelovanja v terorističnem napadu, medtem ko je tuji borec posameznik, ki odpotuje v tujino z namenom pridružitve oboroženim spopadom. V raziskavi sem prišel do sklepa, da trenutno ne obstaja mednarodni kazenski pregon tujih terorističnih borcev, saj pregon izvajajo države same pred nacionalnimi sodišči. Varnostni svet OZN je pregon tujih terorističnih borcev preložil na države članice OZN, in sicer z vzpostavitvijo različnih odborov za nadzor izvajanja sankcij Varnostnega Sveta, kot so Sankcijski odbor 1267 in Skupina za analitično podporo in nadzor sankcij. V primerih Nada, Ahmed in Abdelrazik so nacionalna sodišča zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic s sodbami razveljavila državne upravne akte, ki so vpeljevali sprejete protiteroristične resolucije Varnostnega sveta. Podobno je naredilo sodišče EU v primeru Kadi, kjer je bila razveljavljena uredba, ki je vpeljala sankcije Varnostnega sveta. Sodbe nacionalnih in sodišč v EU so bile glavni dejavnik za spremembo mednarodnopravnega okvirja terorizma OZN in za posledično večji poudarek na spoštovanju temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah. ; ABSTRACT INTERNATIONAL PROSECUTION AND HUMAN RIGHTS OF FOREIGN TERRORIST FIGHTERS Author: Rok Petročnik Mentor: Vasilka Sancin, PhD, Professor In master's thesis i explored the emergence of the foreign terrorist fighter phenomenona, international prosecution of foreign terrorist fighters, and the violation of the fundamental rights of foreign terrorist fighters in domestic prosecutions. UN Security Council in 2014 adopted Resolution 2178 under Chapter VII of the UN Charter. However, while the Resolution outlines the description of a foreign terrorist fighter, it fails to distinguish between armed conflicts and terrorism. Resolution 2178 defines foreign terrorist fighters as individuals who travel to a state other than their states of residence or nationality for the purpose of the perpetration, planning, or preparation of, or participation in, terrorist acts or the providing or receiving of terrorist training, including in connection with armed conflict, while foreign fighter is an individual who travels abroad with intention to join armed conflict. The research led to the conclusion that there is currently no international prosecution of foreign terrorist fighters because states carry it out before national courts. UN Security Council has placed the burden of prosecuting foreign terrorist fighters on UN Member States by establishing different committees monitoring the implementation of the Security Council sanctions, such as the 1267 Committee and the Analytical Support and Sanctions Monitoring Team. In the cases of Nada, Ahmed and Abdelrazik, national courts due to violations of fundamental rights, repealed national administrative acts that introduced the adopted UN Security Council counter terrorism resolutions. The Court of Justice of the EU made a similar decision in the case of Kadi by repealing the regulation introducing the UN Security Council sanctions. Judgements of national and EU courts were the main factor in changing the UN terrorism framework in terms of international law, thus shifting the focus on the respect of fundamental rights as guaranteed by the European Convention on Human Rights.

V magistrskem delu smo obravnavali razsežnosti fenomena korupcije z vidika njegovih vplivov na različne ravni gospodarstva in možnosti, ki so podjetjem v okviru mednarodnega poslovanja na voljo za zaščito pred tem fenomenom. Zavedati se namreč moramo, da korupcija predstavlja negativen fenomen, katerega navidezne koristi občutijo le posamezniki ali peščica posameznikov, njegove posledice, ki se odražajo prek vpliva na ostale udeležence gospodarskih procesov in na celotne gospodarske sisteme, pa občutijo vsi ostali. Zaradi omenjenih dejavnikov je pomembno, da se zavedamo razsežnosti posledic, ki jih ta pojav povzroča, in se jih skušamo čim bolj izogniti, kar pa zahteva, da poznamo različne vidike tega pojava, katere smo obravnavali v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo zato z vidika različnih avtorjev, predpisov in zakonov držav ter mednarodnih institucij opredelili sam pojem korupcije in opredelili razlike med posameznimi definicijami. Temu je sledila opredelitev indikatorjev prisotnosti korupcije, njenih pojavnih oblik, vzvodov za njen nastanek, oblik, v katerih se korupcija pojavlja, in sektorjev ter panog, ki so temu fenomenu najbolj izpostavljeni z vidika posledic korupcije. Poznavanje spremenljivk, ki smo jih obravnavali v prvem delu magistrskega dela, predstavlja pomemben dejavnik, ki gospodarskim in drugim subjektom omogoči, da se z omenjenim fenomenom soočijo. V drugem delu magistrskega dela smo zato opredelili mehanizme in instrumente, ki naj bi podjetjem, državam in tudi posameznikom omogočili boljše poznavanje razsežnosti tega fenomena, ter hkrati omejili njegovo nastajanje, zmanjšali njegovo prisotnost ter podjetjem omogočili, da se pred obravnavanim fenomenom zaščitijo tudi sama. Ker se med državami pojavljajo razlike tako v stopnji prisotnosti korupcije kot tudi vzvodov, ki vplivajo na nastanek tega pojava, pa tudi instrumentov, ki so posameznim državam in subjektom znotraj njih na voljo za obrambo pred fenomenom korupcije, je v tretjem delu sledil prikaz omenjenih spremenljivk in stanja na področju štirih držav. Ob tem smo namenoma izbrali države, ki so jih v preteklosti zaznamovale politične, družbene in ekonomske spremembe ter so opredeljene z različnimi stopnjami korupcije. Za zaključek smo v četrtem delu obravnavali še stanje v slovenskih podjetjih glede njihovega odnosa do samega pojava korupcije in delo sklenili z analizo izkušenj slovenskih podjetij na tržiščih prej obravnavanih držav. ; In der Magisterarbeit haben wir verschiedene Dimensionen des Phänomens Korruption aus der Sicht seines Einflusses auf verschiedene Ebenen der Wirtschaft und der Möglichkeiten, die den Firmen in Rahmen des internationalen Handels zum Schutz vor Korruption zur Verfügung stehen dargestellt. Es muss uns nämlich bewusst sein, dass die Korruption ein negatives Phänomen darstellt, wessen scheinbare Vorteile nur einzelne Personen oder wenige Auserwählte fühlen. Seine Folgen die durch dem Einfluss auf andere Teilnahemer in der Wirtschaft übertragen werden fühlen aber alle anderen betroffenen Personen. Wegen der erwähnten Faktoren ist es wichtig, dass wir uns über die Konsequenzen der Korruption bewusst sind um sie so gut wie möglich vermeiden zu können, was aber auch Kenntnis über verschiedene Sichtweisen des Phänomens erfordert, welche wir in der Magisterarbeit bearbeitet haben. Deswegen haben wir im ersten Teil der Magisterarbeit das Phänomen Korruption aus der Sicht verschiedener Autoren, Vorschriften, Gesetze und internationaler Organisationen definiert und die Unterschiede zwischen den Definitionen dargestellt. Dem folgte dann die Definition der Indikatoren die auf die Anwesenheit der Korruption anzeigen, die Definition verschiedener Erscheinungsformen der Korruption, die Definition irrer Quellen, die Definition der Sektoren und Branchen die dem Phänomen besonders ausgesetzt sind und die Definition der Konsequenzen der Korruption. Die Kenntnis über verschiedene Variablen, der Korruption mit denen wir uns im ersten Teil der Arbeit befasst haben ist ein wichtiger Faktor, der denn Subjekten in der Wirtschaft und auch anderen die Bekämpfung des Phänomens ermöglicht. Im zweiten teil der Arbeit haben wir deshalb die Mechanismen und andere Instrumente die den Firmen, Ländern und einzelnen Personen bessere Kenntnis über die Auswirkungen der Korruption ermöglichen, den Subjekten helfen die Zahl der neu erschienenen und der vorhandenen Fälle zu verringern, und den Firmen Möglichkeiten des Selbstschützes zur Verfugung stellen dargestellt. Weil zwischen verschiedenen Ländern sowohl Unterschiede in dem Umfang der vorhandenen Korruption, sowohl auch Unterscheide in Gründen für ihre Erstehung und den Möglichkeiten die einzelnen Ländern und Subjekten innerhalb dieser Länder zum Schutz vor dem Phänomen zur Verfugung stehen bestehen folgte im dritten Teil die Darstellung der vorher aufgezählten Variablen an Beispielen von vier Ländern. Dabei haben wir uns vorsätzlich Länder ausgesucht die in der Vergangenheit von politischen, gesellschaftlichen und ökonomischen Veränderungen gezeichnet wurden und außerdem mit unterschiedlichen Stufen der Korruption gezeichnet sind. Im vierten Teil haben wir uns dann mit der Haltung von Slowenischen Firmen zu dem Problem Korruption befasst. Die Arbeit haben wir dann mit der Analyse der Erfahrungen Slowenischer Firmen auf den vorher erwähnten Märkten beendet.

Magistrsko delo v ospredje postavlja razvojno tematiko, ki predstavlja enega izmed najpomembnejših področij Organizacije združenih narodov. Zametki oblikovanja organizacije segajo že v čas druge svetovne vojne, ustanovljena pa je bila po koncu vojne z namenom ohranjati mir in varnost v svetu. Čeprav je organizacija najbolj prepoznavna po mirovnih operacijah, pa največji delež sredstev nameni ekonomskemu in socialnemu razvoju. Razvojna desetletja, ki jih je organizacija postopno oblikovala in uresničevala, so prinesla velik premik v razumevanju koncepta razvoja (od strogo ekonomskega do multidisciplinarnega). Ta desetletja so nasledili Milenijski razvojni cilji. Bili so prvi merljivi cilji – s kazalniki je bilo mogoče meriti in ocenjevati njihov napredek. Leta 2015 so jih nasledili Cilji trajnostnega razvoja. Ne razvojna desetletja ne Milenijski razvojni cilji niso uspeli v celoti uresničiti zastavljenih ciljev. Vzroki za to so različni, magistrsko delo pa ponuja še dodaten vidik razumevanja delovanja Organizacije združenih narodov in njene nezmožnosti uresničevanja zastavljenih ciljev. Izmerjeno elektromagnetno polje organizacije pokaže, da organizacija zaradi nepretočnosti energij ni zmožna delovati skladno z zastavljenimi načeli in cilji, zapisanimi v Ustanovni listini. Ta problem pa je mogoče rešiti le s transformacijo zavesti ljudi in s srčno (ne le razumsko) zavezanostjo k uresničevanju ciljev. ; The Master's thesis focuses on the topic of development which represents one of the most important areas of the United Nations. The organization was formally established after the Second World War with the aim to preserve peace and security in the world, but its conception had already began during the war. Although the organization is best known for peacekeeping operations, it devotes the largest share of resources to economic and social development. The development decades, that the organization gradually developed and realised, were a major contribution to the understanding of the concept of development (from a strictly economic to multidisciplinary). These decades were followed by the Millennium Development Goals. They were the first measurable goals – with the help of indicators it was possible to measure and assess their progress. In 2015 they were replaced by the Sustainable Development Goals. Neither the development decades nor the Millennium Development Goals were able to fully realize the set goals. There are various reasons for this, but this Master's thesis offers an additional aspect of understanding the functioning of the United Nations and its inability to meet the set goals. The measured electromagnetic field of the organization shows that it is unable to function in accordance with the principles and goals written in the Charter due to a lack of energy flow. This problem can only be solved by transforming the people's consciousness and by a heartful (not only rational) commitment to the attainment of goals.

Magistrsko delo raziskuje dejavnike uspešnosti mednarodnih režimov, ki jih preverjam na primeru preprečevanja tihotapljenja ljudi v času migrantske krize. Ta režim je bil med leti 2015 in 2018 na največji preizkušnji v svoji zgodovini, saj je zaradi migrantske krize število migrantov, ki so nezakonito prečkali meje Evropske unije preraslo njene zmogljivosti. Ljudje so se v želji po osnovnih človekovih pravicah začeli množično zatekati k nezakonitim in mnogokrat smrtno nevarnim načinom migriranja. Režim proti tihotapljenju migrantov je prejemal vse več kritik, vendar ga niso razvijali z namenom regulacije problema tako velikih razsežnosti. Zaradi pomanjkanja interesa je njegov namen povečanje državnega nadzora nad migracijami in meddržavnega sodelovanja. Režim je namreč lahko najuspešnejši takrat, ko vsi akterji upoštevajo vse njegove sestavine: norme, načela, pravila in pravila odločanja. V delu preverjam upoštevanje teh sestavin na primeru štirih mednarodnih organizacij: Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropski policijski urad, Mednarodna organizacija kriminalistične policije in Urad Združenih narodov za droge in kriminal ter petih držav: Nemčija, Madžarska, Grčija, Francija in Slovenija. Trenutne politike, usmerjene k povečevanju povpraševanja po tihotapskih storitvah, je treba preoblikovati tako, da bodo identificirani dejavniki uspešnosti zaobjeli tudi izvorne države, ki bodo lahko začele prispevati svoj delež. ; This master's thesis explores the factors of effectiveness of international regimes that I test on the case of smuggling of migrants during the migrant crisis. This regime had its greatest trial in its history between the years 2015 and 2018 why because the migrant crisis increased the number of migrants that could legally cross the borders of the European Union. People, in the desire for basic human rights, began to massively resort to illegal and many times deadly ways of smuggling. The regime against the smuggling of migrants has begun to receive increasing criticism. However, it was not established with the aim to regulate the smuggling problem of such large proportions. Due to the lack of states' interest, its aim was to increase state control over migration and interstate cooperation. The regime can be most effective when all actors are concerned with all its components: norms, principles, rules and rules of decision-making. In the thesis I test the upkeeping of these components on four international organizations: Organization for security and cooperation in Europe, European union agency for law enforcement cooperation, International criminal police organization and United nations office on drugs and crime, and five countries: Germany, Hungary, Greece, France and Slovenia. Current policies are formed to increase the demand for smuggling services and need to be transformed in order for identified factors of effectiveness to capture countries of origin and make them contribute their share as well.

Como respuesta al conflicto armado que se ha desarrollado en Libia a lo largo de 2011, la UE ha ejecutado las sanciones decididas por el Consejo de Seguridad que no implican el uso de la fuerza, ha destinado más de 150 millones de euros de ayuda humanitaria a la región, ha puesto en marcha la operación FRONTEX "EPN Hermes Extensión 2011", y ha proyectado una operación militar de apoyo a la asistencia humanitaria, la EUFOR Libia, que nunca se ha desplegado. En una perspectiva más general, las revueltas populares que se han sucedido en varios Estados del sur del Mediterráneo, entre ellos Libia, en el que se ha desembocado en una guerra civil, han certificado el fracaso de la política exterior de la UE en esta región. En efecto, durante la última década la política euromediterránea de la UE ha estado mucho más centrada en la cooperación económica y comercial —sobre todo en el campo energético— y en el control de la inmigración irregular, que en el escrupuloso respeto del ordenamiento internacional y la promoción de la democracia, el Estado de derecho y el respecto de los derechos humanos, así como el desarrollo económico y social de la población de los Estados del sur del Mediterráneo. ; As a response to the armed conflict occurred in Libya during year 2011, the EU has applied those Security Council sanctions not involving the use of force. Likewise, the EU has allocated more than E 150 million to humanitarian assistance in the region having implemented Frontex Operation «EPN Hermes Extension 2011» as well and having designed a military operation in support of humanitarian assistance there —the so-called EUFOR Libya, never deployed before. From a more general perspective, people's uprisings in several Southern Mediterranean States —which in the Libyan case has led to a civil war— have proved the failure of EU's foreign policy in the region. In fact, EU's Euro-Mediterranean Policy in the last decade has been mainly focused on financial and trade cooperation (especially in the energy field) and on irregular migration control, to the detriment of the full respect for International Law, and the promotion of democracy, the rule of Law and the respect for human rights, and the economic and social development of the peoples in Southern Mediterranean States. ; Trabajo elaborado en el marco del proyecto de investigación coordinado, concedido por el Ministerio de Ciencia e Innovación, "La Política Mediterránea de la Unión Europea en perspectiva: el proceso de Barcelona, la Unión para el Mediterráneo y los intereses españoles" (DER2009-14238-C02-01).

V okviru aktualnih procesov v mednarodni skupnosti je mogoče opaziti večje poudarjanje vloge nedržavnih akterjev v tradicionalnih državocentričnih oblikah vladanja. Aktivnosti slednjih so zaznane na področju problematike, povezane z oskrbo z globalnimi okoljskimi dobrinami. Magistrsko delo poskuša ovrednotiti vlogo nedržavnih akterjev, natančneje mednarodnih nevladnih okoljskih organizacij (MNVOO) v okviru mednarodnih okoljskih režimov, saj lahko aktivnosti MNVOO kritično vplivajo na učinkovito delovanje režimov samih. Predmet proučevanja je vpliv MNVOO v državocentričnih mednarodnih okoljskih režimih, primarni cilj pa je ovrednotenje vpliva MNVOO na spremembe v teh režimih. Vplive MNVOO bomo ovrednotili skozi zrcalo treh teoretskih perspektiv mednarodnih režimov. S podrobnejšo analizo Evropske unije kot pomembnega akterja mednarodnega režima za boj proti podnebnim spremembam, konkretno njenega sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), – in s to analizo povezanimi odzivi evropskih MNVOO na delovanje EU ETS – bomo dosegali cilj magistrskega dela. Ugotovitve pokažejo, da je vloga MNVOO v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov manj pomembna kot v fazi implementacije. Realizem se pokaže kot najprimernejša teoretska perspektiva v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov, saj ti kažejo posledice strukturnega izražanja moči med državami. Ker liberalizem poudarja pomen večjega vključevanja nevladnih akterjev v fazi implementacije mednarodnih režimov, se ta teoretska perspektiva izkaže kot najbolj primerna za obravnavo izbranega mednarodnega okoljskega režima. Liberalizmu se pridruži šibkejši kognitivizem, saj temelji na medsebojnem učenju ter delitvi informacij. ; Within the current processes of the contemporary international community, academic research observes a greater emphasis being placed on the role of international non-state actors in generally state-centered forms of governance. Their activities are manifested in the field of problems related to the supply of global environmental goods. This master's thesis aims to evaluate the role of non-state actors, (i.e. environmental non-governmental organizations (ENGOs)) in internationalenvironmental regimes (IERs), as ENGOs' activities can significantly contribute to a more effective operation of IERs. Thesis seeks to examine the impact of ENGOs on IERs, whereby its primary goal is to assess the actual ENGOs' influence on changes within state-centric IERs. ENGOs influence will be evaluated through the lens of three theoretical perspectives on international regimes. The set goal will be achived through detailed analysis of the European Union – and its emissions trading system (EU ETS), respectively – as one of the leading players within the international climate change regime – and through associated response of European ENGOs on EU ETS. Thesis shows that ENGOs play greater role at the IERs implementation phase in comparison to IERs formation phase. Realism proves to be the most applicable theoretical perspective at the IERs formation phase, as newly established IERs demonstrate structural power relations between the states. Placing greater emphasis on the ENGOs involvement at the IERs implementation phase, liberalism attests to be the most suitable theoretical perspective for this master's thesis case study. Being based on mutual learning and information sharing, liberalism is joined by weak cognitivism.

Les universitats europees tenen la responsabilitat i estan compromeses en la construcció de l'Europa i la Societat del Coneixement. La creació de l'espai europeu d'educació superior (EEES) suposa tenir en compte les iniciatives dels governs i implica desenvolupar processos de reorganització i transformació de la intervenció socioeducativa. L'experiència interuniversitària és la primera d'un procés d'innovació docent que hom pretén implementar en successius cursos . El principal objectiu era motivat per l'oportunitat d'experimentar una aplicació de social networking, adquirint competències de l'educador social en la construcció del coneixement a través de la discussió en xarxa, utilitzant estratègies socioconstructivistes. ; Las universidades europeas tienen la responsabilidad y están comprometidas en laconstrucción de la Europa y la Sociedad del Conocimiento. La creación del espacio europeo de educación superior (EEES) supone tener en cuenta las iniciativas de los gobiernos e implica desarrollar procesos de reorganización y transformación de la intervención socioeducativa. La experiencia inter-universitaria es la primera de un proceso de innovación docente que se pretende implementar en sucesivos cursos. El principal objetivo estaba motivado por la oportunidad de experimentar una aplicación de social networking, adquiriendo competencias del educador social en la construcción del conocimiento a través de la discusión en red, utilizando estrategias socioconstructivistas. ; European universities are responsible for, and committed to, making Europe a knowledge-based society. The creation of the European Higher Education Area (EHEA) involves taking into account initiatives from the government, and developing procedures for reorganising and transforming social-education methods. The inter-university experience is the first in an innovative teaching process that is to be implemented in succeeding academic years. The main aim is based on the opportunity to try out a social networking application by acquiring the skills of a social educator in building knowledge through on-line discussions, using social constructivism strategies.

Erasmus+ je program Evropske Unije (EU) na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki omogoča mednarodno učno mobilnost. Tako Evropska komisija kot akademski strokovnjaki velikokrat navajajo Erasmus+ za uspešen primer evropske integracije in kot spodbujevalec evropske identitete. To magistrsko delo s pomočjo interpretativne paradigme poskuša osvetliti presečišče med teorijo evropskih integracij, vrednotenjem programa Erasmus+ in osmišljanjem evropske identitete. Analiza EU dokumentov je pokazala, da termin evropska identiteta izrazito nekonsistentno uporabljen znotraj upravljavskih organov EU. Poleg tega se je pomen evropske identitete, kakor jo je navzven predstavljala Skupnost, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej izrazito spreminjal. Prvotni zunanje-politični pomen je zamenjalo vrednotenje evropske identitete v odnosu do nacionalne države. Raziskave na področju vplivov programa Erasmus+ (oziroma mednarodne mobilnosti) na izgradnjo evropske identitete sicer prinašajo zelo različne rezultate, skoraj vse pa pesti problem metodološkega nacionalizma. Učinki programa Erasmus+ so sicer pozitivni, vendar težko ovrednoteni, saj so se od začetkov programa leta 1987 do danes drastično spreminjali. Opazna je neoliberalna logika prostega pretoka delovne sile v smislu spodbujanja mednarodne mobilnosti in posledično izgrajevanja konkurenčnega trga delovne sile na katerem štejejo kompetence posameznika/ posameznice. ; Erasmus+ is the European Union's (the EU) programme in the fields of education, training, youth and sport, which enables international learning mobility. Both the European Commission and academic experts often cite Erasmus+ as a successful example of European integration and as a facilitator of a European identity. This thesis seeks to illuminate the intersection between the theory of European integration, the evaluation of the Erasmus + programme and European identity. This is done with interpretive paradigm. An analysis of the EU' documents has shown that the term European identity is used in a highly inconsistent way within the EU's bodies. In addition, the meaning of European identity, as initially represented by the Community, has changed markedly since the 1970s. The original meaning reflected the foreign policy aspirations of the Community ; later this was replaced with the emphasis of European identity in relation to the nation-state. Research in the field of measuring the impact of the Erasmus+ programme (or international mobility) on the construction of the European identity brings a variety of results. The common problem of such research is the one of methodological nationalism. The effects of the Erasmus+ programme are positive, but difficult to evaluate, as they have changed drastically since the beginning of the programme in 1987. The neoliberal logic behind the free movement of labour is noticeable, especially in the light of boosting international mobility to create a competitive labour market, where one's competencies are all that matters.

Evropska unija (EU) je Bosni in Hercegovini (BiH) obljubila podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma pod pogojem, da BiH prestrukturira svoj razdrobljen policijski sistem po treh načelih EU, ki predvidevajo centralizirano in enotno policijo. Ker pa policije v različnih državah članicah EU niso vedno centralizirane, so lokalni akterji izkoristili argument neenotnih standardov pri upravičevanju odpora do predvidene reforme. V magistrskem delu raziskujem razsežnosti učinkov, ki jih ima odsotnost skupnega normativnega okvira na prizadevanja mednarodne organizacije po prenosu norm v tretje države. Raziskava temelji na preseku teoretskih sklopov reforme varnostnega sektorja¬ ter prenosa norm ; skozi to prizmo analiziram pristop EU k reformi varnostnega sektorja ter študijo primera reforme policije v BiH, z modelom zunanjih spodbud pa učinke neenotnih standardov v državah članicah EU na to reformo. Foucaultovski pristop k fenomenu prenosa norm omogoča, da proces pogojevanja razumemo kot dinamično in kompleksno razmerje moči med EU in lokalnimi akterji. Ugotavljam, da lahko odpor lokalnih akterjev do prenosa norm resno ošibi moč EU, kadar ta ne temelji na močnih normativnih temeljih. V primeru reforme policije v BiH je visoki predstavnik za BiH, avtor treh načel EU, zanemaril, da EU pri svojem zunanjem delovanju nastopa kot normativna moč. Ob odsotnosti normativnega okvirja, torej odsotnosti enotnih standardov na področju policije, pa je bila moč EU ohromljena, posledica tega pa je bila neuspešna reforma policije v BiH. ; The reform of a fragmented police system according to three European Union (EU) principles, which foresee a centralized and unified police force, was set as a condition by the EU to sign the Stabilization and Association Agreement with Bosnia and Herzegovina (BiH). However, as the police in the different EU Member States are not always centralized, local actors have used the argument of divergent standards to justify their resistance to the envisaged reform. This Master's thesis effects of the absence of a common normative framework within an international organization on the norm diffusion to a third country. The research is based on the convergence of theories dealing with security sector reform and norm transfer. Through such a lens, I analyse the EU approach to security sector reform and contextualise it via the study of police reform in BiH. The Foucault's approach to norm transfer understands the process of conditionality as a dynamic and complex power relation between the EU and local actors. Findings show that genuine resistance from local actors can seriously undermine the EU's normative power when the latter is not based on strong normative foundations. In the case of police reform in BiH, the author of the three EU principles – the High Representative for BiH – neglected the EU's role of normative power in its external action. The absence of a normative framework, in this case, the absence of harmonized standards regarding policing undermined the power of the EU and resulted in the failure of police reform in BiH.

L'aparició de la Direcliva Europea de lliure circulació de treballadors és el punt de partida per la que l'Oficina Europea de l'AJEJI decideixi contactar i emplaçar al món professional europeu a realitzar un treball conjunt a partir de dues trobades es construeix una part del que s'anomena la Plalaforma Comuna de la professió. Aquest primer treball serveix de base per consruir; amb les aportacions dels altres continents presents en l'Associació internacional allò que s'anomena el Marc Conceptual de les funcions i competencies dels educadors socials a escala internacional. Els reptes de futur passen per construir el cos teòric de la professió des dels professionals i donar visibilitat al treball socioeducatiu aprofitant els canals administratius i burocràctics de la Unió Europea. ; La aparición de la Directiva Europea de libre circulación de trabajadores es el punto de partida para que la Oficina Europea de la AJEJI decida contactar y emplazar al mundo profesional europeo a realizar un trabajo conjunto. A partir de dos encuentros se construye una parte de lo que se denomina la Plataforma Común de la profesión. Este primer trabajo sirve de base para construir, con las aportaciones de los otros continentes presentes en la Asociación Internacional lo que se denomina el Marco Conceptual de las funciones y competencias de los educadores sociales a escala internacional. Los retos de futuro pasan por construir el cuerpo teórico de la profesión desde los profesionales y dar visibilidad al trabajo socioeducativo aprovechando los canales administraticos y burocráticos de la Unión Europea. ; The appearance of the European Directive on free movement of workers was the starting point for when the European Office of the AIEJI decided to contact and cali upon the professionals in Europe to carry out a joint project. After two meetings a part of what is caused the Common Platfom for the profession was constructed. This first project is the basis for building the Conceptual Framework of the Functions and Competences of Social Educators. on an international scale and wtlh contributions from the other continents present in the international Associalion. Future challenges include establishing a theoretical body for the profession by professionals and to promote the work of social education by making use of adminislralive and bureaucratic channels of the European Union.

El terreny de l'activisme en els mitjans de comunicació avui s'associa a internet; s'ha construït sobretot per mitjà de xarxes o plataformes en línia i, a poc a poc, va transformant la manera d'imaginar, experimentar i organitzar l'acció política. Aquest article explora els efectes que tenen les creences i frustracions relacionades amb internet sobre les formes contemporànies d'acció política. Partint del context etnogràfic en què se situen les campanyes de solidaritat internacional i els sindicats britànics, el treball proposa que la relació que mantenen els activistes amb les tecnologies d'internet és complexa i s'insereix en una doble tensió entre l'apoderament i la frustració. Tal com sosté l'article, és mitjançant una exploració etnogràfica d'aquesta tensió que els especialistes poden arribar a entendre més bé els conflictes permanents i les negociacions socials creats arran de les transformacions tecnològico-històriques dels últims quinze anys. ; The terrain of media activism today has become an internet connected one; one that is primarily constructed through online networks or platforms; one that is gradually transforming the way in which political action is imagined, experienced and organised. The following article explores the effects of internet related beliefs and frustrations on contemporary forms of political action. Drawing from the ethnographic context of international solidarity campaigns and the trade unions in Britain, the paper argues that activists' relationship to internet technologies is a complex one, which is embedded in a double tension of empowerment and frustration. It is by ethnographically exploring this tension, the paper contends, that scholars can gain important insights on the ongoing social conflicts and negotiations created by the techno-historical transformations of the last fifteen years. ; El terreno del activismo en los medios de comunicación hoy se asocia a internet; se ha construido sobre todo por medio de redes o plataformas en línea y, poco a poco, va transformando la forma de imaginar, experimentar y organizar la acción política. Este artículo explora los efectos que tienen las creencias y frustraciones relacionadas con internet sobre las formas contemporáneas de acción política. Partiendo del contexto etnográfico en el que se sitúan las campañas de solidaridad internacional y los sindicatos británicos, el trabajo propone que la relación que mantienen los activistas con las tecnologías de internet es compleja y se inserta en una doble tensión entre empoderamiento y frustración. Tal como sostiene el artículo, es mediante una exploración etnográfica de esta tensión que los especialistas pueden llegar a entender mejor los conflictos permanentes y las negociaciones sociales creados a raíz de las transformaciones tecnológico-históricas de los últimos quince años.