Suchergebnisse

"Ich habe keine Ahnung." (Kermani, 2009, 86) Das behauptet Navid Kermani in seinem Essay Die Terroristen sind unter uns, der 2009 im Band Wer ist Wir? Deutschland und seine Muslime erschienen ist. Es ist ein sehr wichtiger, ja zentraler Satz, der oft gedacht, aber selten öffentlich ausgesprochen wird. Niemand, der eine leitende Position in der Politik, der Wirtschaft oder beim Militär bekleidet, darf es sich leisten, diesen Satz in den Medien zu äußern, aber auch im Wissenschaftsdiskurs darf er nicht verwendet werden, es sei denn als Zitat. Es gibt mindestens drei Eigenschaften dieser Aussage, die sie für die erwähnten Diskurse ungeeignet machen. Erstens das Sprachniveau: durch den etwas saloppen Beiklang lässt sich die Aussage dem umgangssprachlichen Niveau zuordnen und nicht dem Niveau offizieller oder wissenschaftlicher Reden. Zweitens ihre Struktur: durch die Ich-Form wird der Satz zur Aussage des sprechenden Subjekts über sich selbst, nicht über einen Sachverhalt. Und drittens die Semantik: Das verneinte Substantiv spricht dem Subjekt nicht nur jedes rationale Wissen ab, das sich argumentieren und belegen ließe, sondern auch jede andere Grundlage, auf der sich eine Aussage zu einem Sachverhalt formulieren ließe, also auch Vermutungen, Vorurteile, Spekulationen, Gefühle oder die Intuition. Das Problem dabei ist nicht, dass auch diese alternativen Grundlagen fehlen, sondern dass sie, durch die Wahl des Substantivs "Ahnung", überhaupt als Möglichkeit eingeräumt werden. Wenn durch diese Merkmale die zitierte Aussage aus dem Rahmen fachbezogener Diskurse fällt und sogar für journalistische Textformen unpassend ist, so ist sie im literarischen Diskurs durchaus zulässig. ; The essays of the German writer and professor of Middle East Studies, Navid Kermani, focus on current political and social issues, such as migration, terrorism and the problems of multicultural societies. The article offers an analysis of selected essays and gives a brief overview of their context, including a discussion about the relation between literature and politics as it evolved after World War II in Germany. The analysis makes it possible to see Kermani's essays in the tradition of open dialogical essays that goes back to the writings of Michel de Montaigne, as shown in the theories of Peter V. Zima. The processes of fictionalization that are used by Kermani in his political essays are compared with those used in so called "post-truth" political discourse. Although these processes are comparable and their effects unpredictable, it is possible to locate some basic differences in their narrative structures that can either suggest that the narrator is all-knowing, which reinforces his position of power, or can stress the narrator's tentativeness, which opens the possibility for the reader to enter into a dialogue with him, thus leading to the kind of constructive dialogue that is of fundamental importance for democratic societies. It is the raising of questions and articulation of doubt that Kermani sees as his main task when writing his essays. ; Navid Kermani, nemški pisatelj in profesor orientalistike, se v svojih esejih posveča aktualnim političnim in socialnim vprašanjem, kot so migracije, terorizem in večkulturne družbe. Članek podaja podrobnejšo analizo izbranih Kermanijevih esejev ter jih umesti v tradicijo dialoško odprte esejistike (kakor jo po teoriji Petra V. Zime zastopa na primer Michel de Montaigne) in v kontekst nemških povojnih razprav o razmerju med literaturo in politiko. Nato postopke fikcionalizacije, kakor se kažejo v Kermanijevih političnih esejih, primerja s postopki v tako imenovanih postfaktičnih političnih diskurzih. Čeprav so postopki primerljivi in njihovi učinki načelno nepredvidljivi, je mogoče locirati temeljne razlike v njihovi narativni strukturi, ki lahko sugerira vsevednost pripovedovalca in s tem krepi njegovo pozicijo moči ali poudarja njegovo negotovost ter tako bralcu odpira možnost, da z njim stopi v konstruktiven dialog, ki je temeljnega pomena za demokratične družbe. Prav v odpiranju vprašanj in artikuliranju dvomov Kermani kot avtor esejev vidi svoje pisateljsko poslanstvo.

Organizacije morajo zaradi vse večje konkurence in prostega nastopa na trgu stremeti k čim večji tržni prednosti oziroma prepoznavnosti in uspešnosti, ne glede na področje poslovanja. To velja tudi za neprofitne organizacije, ki svojemu neprofitnemu poslanstvu profitno sledijo in ga neprofitno uresničujejo. Med neprofitne organizacije spada tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki v slovenskem prostoru deluje že 47 let in je nastala na podlagi skupnih interesov takratnih obrtnikov zaradi omejevanja države pri razvoju obrti in dandanes predstavlja obrtno-zbornični sistem. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili neprofitne organizacije, management neprofitnih organizacij in njegove temeljne funkcije. V nadaljevanju smo obravnavali in opredelili strategijo, vizijo in poslanstvo, ki je vodilo delovanja vseh organizacij, še posebej pa neprofitnih, ki ne obstajajo zaradi ustvarjanja dobička, ampak zaradi uresničevanja skupnih interesov določenih skupin. Pravilno postavljeni cilji so vodilo za uresničevanje strategije, izvrševanja poslanstva in sledenje viziji neprofitne organizacije. Ker neprofitne organizacije večinoma delujejo na storitvenem področju, smo opredelili storitve, zagotavljanje njihove kakovosti in merjenje. V nadaljevanju smo na kratko opredelili človeške vire, saj so zaposleni najpomembnejši kapital v vseh storitvenih organizacijah, v neprofitnih organizacijah pa predstavljajo edini kapital, s katerim razpolagajo takšne organizacije. V tretjem poglavju smo predstavili delovanje zborničnega sistema v Evropski uniji in njegovega evropskega združenja ter primerjali podobne zbornične sisteme v državah EU s slovenskim obrtno-zborničnim modelom ter ugotovili podobnosti in razlikovanja v njih. Opisali smo tudi podporno podjetniško okolje v Sloveniji, katerega del je tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in njene območne zbornice in smo ga v magistrski nalogi podrobno obravnavali. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo poleg nekaterih socio-demografskih podatkov in vprašanj o delovanju obrtno-zborničnega sistema preverjali raziskovalne hipoteze, ki se nanašajo predvsem na ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih in uspešnost delovanja obrtno-zborničnega sistema. Naredili smo tudi SWOT analizo obrtno-zborničnega sistema. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v obrtno-zborničnem sistemu ne kažejo izrazitega zadovoljstva oziroma nezadovoljstva glede delovanja le-tega. A večina zaposlenih se strinja, da bi ta lahko deloval bolje, saj ima ustrezno usposobljen strokovni kader v območnih zbornicah in dobro svetovalno službo v krovni organizaciji. Primeri dobre prakse v drugih državah EU so pokazali, da ni popolnoma primerljivega modela, ki bi bil enak slovenskemu obrtno-zborničnemu sistemu, še najbližja in najbolj podobna sta javnopravna sistema zbornic v Nemčiji in na Hrvaškem. V zaključku naloge smo na podlagi izhodišč raziskave, primerjave nekaterih zborničnih sistemov in SWOT analize podali predloge za izboljšanje delovanja obrtno-zborničnega sistema, ki so smernice za zaposlene in vodstvo obrtno-zborničnega sistema. ; Due to increasing competition and free market entry, organizations must strive for the largest possible market advantage or recognisability and performance, irrespective of the area of operation. This also applies to non-profit organizations, which follow their non-profit mission in a profit manner and realize it in a non-profit way. Chamber of Craft and Small Business of Slovenia is also a non-profit organization, which has been operating in the Slovenian space already for 47 years and it was established on the basis of common interests of craftsmen of that time and because of the limitations of the state in the development of crafts. In the theoretical part we presented non-profit organizations in short, the management of non-profit organizations and their basic functions. Further on we addressed and defined the strategy, the vision and the mission, which are guides for the operation of all organizations, especially the non-profit ones, which do not exist to make profit but due to the realization of common interests of certain groups. Properly set goals (short-term or long-term) are guides for the implementation of the strategy, the implementation of the mission and the pursuance of the vision of a non-profit organization. Since non-profit organizations operate mainly in the service sector, we have defined services, their quality assurance and measuring. In the continuation we defined human resources in short because employees are the most important asset in all service organizations, and in non-profit organizations they represent the only asset of such an organization. In the third chapter, we briefly presented the operation of the chamber system in the European Union and its European associations, and we compared similar chamber systems in the EU countries with the Slovenian craft chamber model and we established their similarities and differences. Within this part we briefly described the supportive business environment in Slovenia, a part of which is also the Chamber of Craft and Small Business of Slovenia and its regional units – regional chambers of craft and small business. In the continuation we discussed and described the craft chamber system in Slovenia in detail. In the research part we verified research hypotheses, beside certain socio-demographic data and some current questions about the operation of the craft chamber system, we made a SWOT analysis with which we defined the strengths and weaknesses of the craft chamber system as an organization, and threats and opportunities that the craft chamber system has in the external business environment. We have established that the employees in the craft chamber system are not satisfied nor dissatisfied with the system's operation, but the majority of employees agree that it could function better as it has well-versed professional staff in regional chambers of craft and small business and good counselling service in the umbrella organization. Good practice cases in other EU countries have shown that there is no completely identical case that would be the same as the Slovenian craft chamber system ; however, the closest and the most similar are the public-law systems of chambers in Germany and Croatia. In the conclusion of the thesis, we made proposals to improve the operation of the craft chamber system, which are guidelines for the employees and the management of the craft chamber system on the basis of the research, system comparison and SWOT analysis.

V okviru aktualnih procesov v mednarodni skupnosti je mogoče opaziti večje poudarjanje vloge nedržavnih akterjev v tradicionalnih državocentričnih oblikah vladanja. Aktivnosti slednjih so zaznane na področju problematike, povezane z oskrbo z globalnimi okoljskimi dobrinami. Magistrsko delo poskuša ovrednotiti vlogo nedržavnih akterjev, natančneje mednarodnih nevladnih okoljskih organizacij (MNVOO) v okviru mednarodnih okoljskih režimov, saj lahko aktivnosti MNVOO kritično vplivajo na učinkovito delovanje režimov samih. Predmet proučevanja je vpliv MNVOO v državocentričnih mednarodnih okoljskih režimih, primarni cilj pa je ovrednotenje vpliva MNVOO na spremembe v teh režimih. Vplive MNVOO bomo ovrednotili skozi zrcalo treh teoretskih perspektiv mednarodnih režimov. S podrobnejšo analizo Evropske unije kot pomembnega akterja mednarodnega režima za boj proti podnebnim spremembam, konkretno njenega sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS), – in s to analizo povezanimi odzivi evropskih MNVOO na delovanje EU ETS – bomo dosegali cilj magistrskega dela. Ugotovitve pokažejo, da je vloga MNVOO v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov manj pomembna kot v fazi implementacije. Realizem se pokaže kot najprimernejša teoretska perspektiva v fazi oblikovanja mednarodnih okoljskih režimov, saj ti kažejo posledice strukturnega izražanja moči med državami. Ker liberalizem poudarja pomen večjega vključevanja nevladnih akterjev v fazi implementacije mednarodnih režimov, se ta teoretska perspektiva izkaže kot najbolj primerna za obravnavo izbranega mednarodnega okoljskega režima. Liberalizmu se pridruži šibkejši kognitivizem, saj temelji na medsebojnem učenju ter delitvi informacij. ; Within the current processes of the contemporary international community, academic research observes a greater emphasis being placed on the role of international non-state actors in generally state-centered forms of governance. Their activities are manifested in the field of problems related to the supply of global environmental goods. This master's thesis aims to evaluate the role of non-state actors, (i.e. environmental non-governmental organizations (ENGOs)) in internationalenvironmental regimes (IERs), as ENGOs' activities can significantly contribute to a more effective operation of IERs. Thesis seeks to examine the impact of ENGOs on IERs, whereby its primary goal is to assess the actual ENGOs' influence on changes within state-centric IERs. ENGOs influence will be evaluated through the lens of three theoretical perspectives on international regimes. The set goal will be achived through detailed analysis of the European Union – and its emissions trading system (EU ETS), respectively – as one of the leading players within the international climate change regime – and through associated response of European ENGOs on EU ETS. Thesis shows that ENGOs play greater role at the IERs implementation phase in comparison to IERs formation phase. Realism proves to be the most applicable theoretical perspective at the IERs formation phase, as newly established IERs demonstrate structural power relations between the states. Placing greater emphasis on the ENGOs involvement at the IERs implementation phase, liberalism attests to be the most suitable theoretical perspective for this master's thesis case study. Being based on mutual learning and information sharing, liberalism is joined by weak cognitivism.