Suchergebnisse

Povzetek. Palestinsko-izraelski konflikt odpira številna mednarodnopravna vprašanja, ki so v prispevku analizirana z vidika pravice narodov do samoodločbe, prepovedi uporabe sile (jus ad bellum), mednarodnega prava oboroženih spopadov (jus in bello), pravil za ugotavljanje individualne odgovornosti in odgovornosti držav (jus post bellum) ter obveznosti mednarodne skupnosti pri odzivanju na grobe kršitve mednarodnega prava. Razumevanje teh pravil je nujno za ugotavljanje morebitne odgovornosti različnih akterjev, poleg tega pa razkriva dva vidika modernega mednarodnega prava. Na eni strani situacije uporabe sile nedržavnih akterjev tako z vidika jus ad bellum kot jus in bello terjajo poglobljeno analizo in odpirajo številna vprašanja, na katere »na državno suverenost« osredinjeno mednarodno pravo nima enoznačnih odgovorov. Po drugi strani pa se s pripoznanjem erga omnes (partes) narave nekaterih obveznosti iz področja prava človekovih pravic ter oboroženih spopadov, vse bolj utemeljuje prepričanje, da se vse države v mednarodni skupnosti lahko odzivajo na najhujše kršitve mednarodnega prava in uveljavljajo odgovornost zadevne države. Vendar pa prispevek zaključi, da selektivnost implementacije ob odsotnosti politične volje ostaja temeljna pomanjkljivost mednarodnega prava, za katero se zdi, da jo bo težko premostilo.
Ključni pojmi: Palestina, nedržavni akterji, odgovornost, pravica narodov do samoodločbe, pravica do samoobrambe, mednarodno pravo oboroženih spopadov, erga omnes (partes).

Namen prispevka, ki je nastal na podlagi arhivskega gradiva, tiskanih in časopisnih virov ter relevantne literature, je predstaviti idejne osnove socialne politike, vlogo in vsebino socialnega varstva, prve oblike socialnega dela in načine usposabljanja za tovrstno delo v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Socialno varstvo je v socializmu v roke prevzela država, ki pa sprva še ni bila sposobna zagotoviti socialne pomoči vsem, ki so jo potrebovali. Za pomoč je zadolžila t. i. množične organizacije, predvsem Antifašistično fronto žensk. Za čim hitrejše strokovno in politično usposabljanje novih »socialnih delavk in
delavcev« je pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, od 1945 do 1949 delovala Socialno politična šola.

The particle still remains a challenge for linguists given that its meaning
is determined each time it is used in a specific text. From a propositionality
aspect, particles are a kind of communication by an author, including their
mood; from a functional point of view, particle use can be either primarily
in modal (interpersonal) or connecting (text) roles. It was particularly
this communicative-pragmatic perspective, which includes the speaker or
author in the system of dictionary explanations, accompanied by definitions
of particles as part of speech, that featured among the many other
reflections on language that occupied Prof. T. Korošec. The article therefore
describes how the presentation of particles and particle use is solved in the
new explanatory dictionary of standard literary Slovenian. The most comprehensive
and functional semantic-circumstantial evaluation of particles
can be found in lexical representation.
Keywords: particles, particle use/role, modality, text, dictionary