The primary goals of regional policy in Slovenia are reducing regional development disparities and ensuring balanced development based on the principles of sustainable development. This article examines the performance of Slovenian regions in achieving these goals in the socioeconomic and environmental fields after 2010. For this purpose, four synthetic indicators (gross domestic product per capita, ecological footprint per capita, development risk index and indicator of sustainable regional development) and 32 separate economic, social and environmental indicators, which are also included in the calculation of the indicator of sustainable regional development, were examined. Most of the economic and social indicators indicate progress towards the strategic development goals, while most of the environmental indicators show a shift away from them. ; Zmanjševanje regionalnih razvojnih razlik in uravnotežen razvoj, temelječ na načelih trajnostnega razvoja, sta osrednja cilja regionalne politike v Sloveniji, zato v članku preučujemo uspešnost slovenskih regij pri doseganju teh ciljev na socialno-ekonomskem in okoljskem področju po letu 2010. V ta namen so bili preučeni štirje sintezni kazalniki (bruto domači proizvod na prebivalca, ekološki odtis na prebivalca, indeks razvojne ogroženosti in kazalnik trajnostnega regionalnega razvoja) in 32 posameznih ekonomskih, socialnih in okoljskih kazalnikov, ki so vključeni tudi v izračun kazalnika trajnostnega regionalnega razvoja. Večina ekonomskih in socialnih kazalnikov kaže približevanje strateškim razvojnim ciljem, večina okoljskih pa oddaljevanje od njih.
V želji po globalnemu in gospodarskem napredku ter iskanju rešitev za okoljske izzive je Evropska unija ustanovila skupno Evropsko kohezijsko politiko, ki izvršuje ukrepe in instrumente na nacionalni ravni. Ena izmed posledic skupne Evropske kohezijske politike v Sloveniji so posebni centri, ki omogočajo stičišče različnih organizacij, kjer se nove ideje prenašajo v gospodarski trg. Gre za inovacije predvsem na področju mobilnosti, trajnostnega okolja, tehnologije, kemije, farmacije. Takšne inovacije prinašajo večji izkoristek materialov, storitev in boljše zdravje, z velikim poudarkom na nizkoogljično družbo. S takšnimi instrumenti se poveča dodana vrednost finančnega vlaganja v takšne centre, hkrati pa spodbuja sodelovanje gospodarske, akademske in raziskovalno razvojne sfere. Namen naloge, da z analizo Javnega razpisa za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov v dveh izvedenih obdobjih dokažemo, kako pomembno je financiranje takšnih instrumentov. Ustvarjajo visoko stimulativno okolje za iskanje rešitev in odpravljanja izzivov, s takšnim načinom dela pa ljudje pridobijo reference, kompetence, višajo konkurenčnost svoje države in pridobijo izkušnje s širšim razmišljanjem in sodelovanjem. ; In pursuit of global and economic progress or finding solutions to environmental challenges, the European Union has set up a common European cohesion policy that implements measures and instruments at national levels. One of the consequences of the common European cohesion policy in Slovenia are special centers, which enable the junction of various organizations, where new ideas are transferred to the economic markets. These are innovations mainly in the field of mobility, sustainable environment, technology, chemistry and pharmacy. Such innovations bring greater use of materials, services and better health services, with a strong emphasis on low–carbon society. Such instruments increase the added value of financial investment in such centers, while encouraging the participation of economic, academic and research development spheres. The purpose of the task is to demonstrate the importance of financing such instruments by analyzing the Public Tender for Co–financing the Establishment and Operation of Competence Centers for Personnel Development in two implemented periods. They create a highly stimulating environment for finding solutions and tackling the challenges, and with this way of working people acquire references, competences, increase the competitiveness of their country and gain experience with wider thinking and cooperation.
Nasprotno prevladujoči obravnavi Turčije kot najstarejše kandidatke za članstvo v Evropski uniji (EU) in turški zunanjepolitični strategiji do Zahodnega Balkana, ki predvideva delovanje kot partnerica EU, to delo analizira Turčijo kot neodvisnega zunanjepolitičnega akterja. Na podlagi dveh raziskovalnih vprašanj o normativnih elementih turške zunanjepolitične strategije preverjam hipotezo, da zaradi t. i. plitke evropeizacije na Zahodnem Balkanu po letu 2009 prihaja do večanja turškega normativnega vpliva v tej regiji. Kot kontrolno spremenljivko obravnavam deklaratorni odmik EU od širitve na Zahodni Balkan leta 2014. V teoretskem delu naloge konceptualiziram normativni zunanjepolitični vpliv in izdelam lasten analitični model normativnih elementov zunanjepolitične strategije. Po opisu zgodovinskega konteksta zunanjepolitičnega delovanja EU in Turčije na Zahodnem Balkanu v empiričnem delu sledi največji doprinos naloge k znanosti: analiza in interpretacija primarnega dokumenta – zunanjepolitične strategije Turčije (Disisleri Bakanligi, 2018), za katero sem zagotovil prvi prevod v angleščino. Nato še identificiram in analiziram zunanjepolitične akcije Turčije, pri katerih merim normativni vpliv na družbe, trge in države regije in ga kritično ovrednotim. Ugotavljam, da ni mogoče sklepati na večji normativni vpliv Turčije v regiji zaradi plitke evropeizacije. Normativni vpliv Turčije na države je bil namreč največji med leti 2009–2012, ko je z mediacijo v srbskem delu Sandžaka in vzpostavitvijo tripartitne platforme dosegla željen ugled velike sile iz otomanskih časov. Vendar pa po letu 2013 ta vpliv upade, saj nekatere države regije izražajo večja nasprotovanja turškim zunanjepolitičnim vrednotam ali uporabljenim sredstvom. Normativni vpliv na trge in na družbe regije je sicer konstanten ; prek agencije TIKA, inštituta Yunus Emre, verske institucije Diyanet in TV nadaljevank Turčija promovira svoje družbene vrednote: muslimanska vera, diaspora, patriarhalnost in ugled velike sile. ; Contrary to the dominant consideration of Turkey as the oldest candidate for membership in the European Union (EU) and Turkey's foreign policy strategy towards the Western Balkans, which envisions acting as the EU's partner, this work analyzes Turkey as an independent foreign-policy actor. On the basis of two research questions on the normative elements of the Turkish foreign policy strategy, I am testing a hypothesis that after 2009, due to the shallow Europeanization in the Western Balkans, one observes an increase of the Turkish normative influence in this region. As a control variable, I consider the declaratory withdrawal of the EU from Western Balkans enlargement efforts in 2014. In the theoretical part of the thesis, I conceptualize the normative foreign policy influence and construct my own analytical model of the normative elements of the foreign policy strategy. Following the description of the historical context of the EU and Turkey's foreing policy in the Western Balkans, the empirical part is followed by the biggest contribution of this thesis to science: analysis and interpretation of the primary document - Turkey's foreign policy strategy (Disisleri Bakanligi, 2018), for which I provided the first translation into English. I then identify and analyze Turkey's foreign policy actions, where I measure the normative influence on societies, markets and countries of the region, and offer its critical evaluation. Findings show that it is not possible to ascertain that shallow Europeanization causes greater normative influence of Turkey in the region. Turkey's normative influence on the countries was the largest between 2009-2012, when, through mediation in the Serbian part of Sandžak and the establishment of a tripartite platform, when the state achieved the desired reputation of a great power from Ottoman times. However, after 2013, this impact declined, as some countries in the region are more likely to oppose Turkey's foreign policy values or application of instruments. The normative impact on the markets and on the societies of the region is constant ; through TIKA Agency, Yunus Emre Institute, religious institution Diyanet and TV series Turkey promotes its social values: Muslim faith, diaspora, patriarchate and reputation of great power.
Prispevek v luči slovenskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici leta 2008 predstavi institucijo Svet EU in organizacijske, posredniške, politične in nacionalne vloge, ki jih uresničuje predsedujoča država. Obravnavan je slovenski gozdno-politični okvir, ki vpliva na usmeritev za posamezno vlogo inpredstavljena teza, da sta za Slovenijo najpomembnejši organizacijska in nacionalna vloga. V okviru nacionalne vloge je pomembno pridobiti nove ideje za vsebino gozdne politike in znanja o procesu njenega oblikovanja na domači ravni in ravni Unije. ; In the light of the Slovenian presidency of the EU Council in the first half of the year 2008, the contribution presents the Council of the European Union (the EU Council) as an institution and the organizational, mediatory, political and national roles performed by the presiding state. The framework of the Slovenian forest policy is discussed, which influences the policy regarding each individual role, and the thesis presented by which the most important roles for Slovenia are the organizational and national role. Within the national role it is important to acquire new ideas regarding forest policyas well as the skills and knowledge regarding the drafting of forest policy on the level of the state and the EU.
The financial crisis and its consequences in European societies show the weaknesses of the current economic system. Especially in the so-called peripheral countries we can notice a dramatic increasing in unemployment, reduced public spending and security, poverty, evictions, etc. The neoliberal policy followed by most European governments offers little chance for a solution to this problem. ; Finančna kriza in njene posledice v evropskih družbah kažejo na pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema. Še posebej v t. i. obrobnih državah se dramatično povečujejo brezposelnost, nižanje porabe, občasnost del, prisilno preseljevanje delovne sile, revščina, deložacije itd. Neoliberalna politika, ki ji sledi večina evropskih vlad, ponuja malo možnosti za rešitev nastale situacije.
Magistrska naloga preučuje dejavnike, ki so povzročili evropsko migracijsko krizo v obdobju 2015/2016 in njihov vpliv na politično dogajanje v Evropski uniji. Čeprav se je Zahodna Evropa srečevala s problematiko migracij že v preteklosti, Evropska unija ni imela izdelane in sprejete ustrezne skupne migracijske politike. Migracije so postale pomembno politično vprašanje in glavna tema volilnih kampanj. Namen naloge je predstaviti vpliv problematike migracij na odločanje volivcev. Slednji je bil dosežen z analizo volitev nekaterih držav članic ter volitev v Evropski parlament v obdobju od leta 2015 do leta 2019. Ta je pokazala vzpon desnih populističnih in nacionalističnih strank, ki so podporo volivcev pridobivale predvsem s protimigrantsko retoriko. Glede na njihov vzpon se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko porast moči teh strank vplival na način izvajanja skupne migracijske politike in na politično prihodnost Evropske unije. Na podlagi raziskovanja lahko ugotovimo, da migracije bistveno prispevajo k gospodarskemu in družbenemu razvoju posamezne države ter s tem posledično predstavljajo eno osrednjih predvolilnih tem. Rezultati volitev so sicer potrdili porast podpore tovrstnim strankam, vendar ne v tej meri, da bi v Evropskem parlamentu dobile moč oblikovati politično prihodnost Evropske unije. Na kompleksnost migracij vplivajo različni dejavniki, predstavljeni v magistrski nalogi, ki pripomorejo k razumevanju povezave problema migracij z dogajanjem v evropskem političnem prostoru. Ugotovili smo, da migracije predstavljajo pomembno politično vprašanje, saj so odprle ne samo politični, ampak tudi varnostni in ideološki diskurz združene Evrope, kar predstavlja nove izzive za oblikovanje nadaljnje skupne politike Evropske unije in zagotavljanje njene politične stabilnosti. ; This master thesis examines the factors that caused the European migration crisis in the period 2015-2016 and their impact on the political situation in the European Union. Even though Western Europe had encountered the problem of migration already in the past, the European Union did not develop and adopt a proper common migration policy. The issue of migration became an important political question and a central theme of election campaigns. The purpose of the thesis is to present the impact of the migration issue on voters' decision-making by analysing the national elections in some EU member states and the elections to the European Parliament during the 2015-2019 period. The analysis showed the rise of right-wing populist and nationalist parties that gained the support of the voters mainly by promoting their anti-immigration positions. That trend raised concerns on whether the growth in the power of those political parties could affect the implementation of the common migration policy and the European Union's political future. According to the data gathered, migration profoundly contributes to a country's economic and social development and is therefore among the main pre-election topics. Even though the election results confirmed that right-wing populist and nationalist parties were gaining increasing support, they were still not strong enough to gain power in the European Parliament and consequently change the political future of the European Union. There are different factors that affect the complexity of migration. These factors are presented in the master thesis and help understand the connection between migration issues and the European political situation. It was found that migration is one of the major political issues that has opened not only a political, but also an ideological and security discourse in the European context, which presents new challenges in further developing a common EU policy and ensuring its political stability.
Ekonomski interesi treh ključnih velikih sil, Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske, ki se uveljavljajo oziroma uresničujejo skozi njihove konkretne politike in dejanja, imajo pomemben, če že ne velik vpliv na varnost in politične razmere drugih držav. Ker so ekonomski interesi ključni za katerokoli državo, so medsebojna dinamika, prepletanje in vplivanje teh interesov izrednega pomena za razumevanje trenutnih razmer v mednarodnih odnosih. Analiza primarnih in sekundarnih virov, predvsem pa poglobljeni intervjuji s strokovnjaki nakazujejo, da se politične in varnostne posledice ekonomskih interesov velikih sil največkrat manifestirajo na regionalni ravni. Izjema pri tem so ZDA, ki za doseganje svojih ekonomskih interesov politično in varnostno spreminjajo razmere na globalni ravni. Pri tem so najbolj osredotočene na širitev neoliberalnih ekonomskih praks in zagotovitev energetske varnosti, ki velikokrat poteka s pomočjo znatne uporabe vojaške moči. Rusija, po drugi strani, je trenutno še osredotočena na svojo vlogo energetskega velikana, pri čimer najbolj konkretno vpliva na države iz bližnje soseščine, tudi preko političnih pritiskov in industrijskih sabotaž. Analiza trendov sicer kaže, da bo cilj ekonomske diverzifikacije postajal še pomembnejši v prihodnosti. V osnovi ta zaključek pomeni, da bo Rusija skušala zmanjšati svojo odvisnost od izvoza energentov in na tak način zagotoviti večjo ekonomsko, kot tudi politično in varnostno stabilnost države. Ključna karakteristika ekonomske politike Kitajske je usmeritev v zagotavljanje energetskih virov za rastoče gospodarstvo. V ta namen se poslužuje multisektorske politike, ki je najbolj jasno vidna v Afriki. Ta poseben, quid pro quo pristop se kaže v velikih infrastrukturnih investicijah na strani Kitajske, v zameno za zagotovitve izvoza energentov iz določenih afriških držav. Analiza vse treh držav jasno kaže, da ekonomski interesi vidno vplivajo na odnose med državami v mednarodni skupnosti in usodno določajo dinamiko in ravnovesje sil. ; Economic interests of great powers, specifically United States of America, Russia and China, and the process of attaining these interests through the set of concrete policies and actions has considerable, if not predominantly important effects on political and security situation of other countries. Since economic interests are of pivotal importance for any state, the recognition and understanding of intertwined dynamics and cross-section of these interests is essential for establishing an accurate perception of the current situation in contemporary international relations. Analysis of primary and secondary resources, and especially the in- depth interviews with experts revealed that the majority of political and security implications of the process of attaining economic interests have been manifesting on the regional level. An exception to this rule is the United States, which is affecting political and security characteristics around the globe. In doing so, it is mostly concentrated on continuous expansion of neoliberalism, as well as ensuring energy security, often through utilization of military power. Meanwhile, Russia is currently still focused on its role as an energy giant, and has the ability to strongly influence the countries in its near vicinity through considerate political pressures and industrial sabotage. Many trends within the country and its internal policies seem to suggest that this is likely to change in the near future, and the goal of economic diverzification will become even more important. Essentially, this means that Russia will attempt to reduce its dependence on energy exports, and thus ensure far greater economic, but also political and security stability of the country. Finally, we analyzed China. The key characteristic of its economic policy is focus on ensuring energy resources for its growing economy. In order to succeed, China has been utilizing a multisectoral approach, most clearly visible in Africa. These quid pro quo deals were realized through large infrastrucral investment on the Chinese side, and accompanying insurance of energy exports on the side of the African countries. The analysis of all three states draws the conclusion that economic interests are thus visibly affecting the nature of the intra- state relationships in the international community, and faithfully account for the ultimate dynamics and balance of world powers.
Evropska sosedska politika (v nadaljevanju ESP) je politika urejanja odnosov s sosednjimi državami EU, ki jim ni bilo ponujeno članstvo v EU. Na Južnem Kavkazu, kjer so po letu 1991 nastale države Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, se je sosedska politika okrepila po letu 2003, ko se je spremenila politična struktura v Gruziji in, ko se je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije EU širila še bolj proti vzhodu. Velik del »evropeizacije« te regije temelji na širjenju pojma EU »kot edino pravega« razvoja družbe s pomočjo človekovih pravic in svoboščin, demokracije, liberalizacije, urejenega pravnega reda in prostovoljnega skupnega sodelovanja ter na postopni integraciji teh držav v politični, pravni in gospodarski red EU. V magistrski nalogi iščem odgovor na vprašanje ali je ta način promocije evropskih vrednot učinkovit za povezovanje z vsemi sosednjimi državami ali pa utegne imeti negativne posledice v odnosih z njimi. S pravno, gospodarsko in politično analizo evropske sosedske politike v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu, spoznavanjem njenih prednosti in slabosti, ugotavljam perspektive za prihodnji razvoj. Za oblikovanje ključnih vidikov povezovanja je pomembno poznavanje zgodovinskih, etničnih, geografskih, kulturnih in političnih razlik ter poznavanje problematike območij z velikim varnostnim tveganjem kot so Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija. Države Armenija, Azerbajdžan in Gruzija se nahajajo na pomembnem območju, kjer se prepletajo geostrateški interesi Rusije, ZDA, Turčije, Irana in v zadnjem času tudi Kitajske. EU se srečuje z novimi izzivi, med katerimi vedno večjo vlogo igra njena sosedska politika do tretjih držav. Ker je v primeru Južnega Kavkaza splošno zaznati obširnost evropskih virov, t. j. dogovorov in politik (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, finančni instrumenti, Vzhodno partnerstvo, Sinergija Črnega morja, sporazumi po sektorjih), v nalogi ugotavljam, ali bi bilo potrebno vzpostaviti enotnejšo in s tem preglednejšo sosedsko politiko do vsake posamezne države. ; The European Neighbourhood Policy (ENP) is an instrument for governing relations with the EU's neighbourhood countries which are not to become members of the EU. In the South Caucasus, where Azerbaijan, Georgia and Armenia declared independence in 1991, the ENP was strengthened after 2003 with change of political structure in Georgia and after EU's enlargement further to the east with joinder of Romania and Bulgaria. A big part of Europeanisation of this region is based on promotion of the EU's values as being »the only right way« of developing societies, through strengthening human rights and liberties, democracy, liberalisation, the rule of law, voluntary cooperation and gradual integration of these countries into the EU's political, legal and economic framework. In this master's thesis I am looking for an answer to a question whether such way of promoting European values will result in cooperation with all the neighbouring countries or whether it might bring negative consequences in the EU's relationship with them. With legal, economic and political analysis of the ENP in Armenia, Georgia and Azerbaijan and with identification of the ENP's advantages and disadvantages, I am trying to find possibilities for its further development. Understanding historic, ethnic, geographic, cultural and political differences and understanding problems coming from areas considered major security risks, such as Nagorno-Karabakh, South Ossetia and Abkhazia, is important for developing key areas of cooperation. Countries Armenia, Azerbaijan and Georgia are located in the important area where geostrategic interests of Russia, USA, Turkey, Iran and recently China intersect. The EU has been facing new challenges, one of them being the increasing importance of its policy towards the neighbouring countries. As there has been a significant amount of European sources, such as arrangements and politics (e.g. association agreements, partnership and cooperation agreements, financial instruments, Eastern Partnership, Black Sea Synergy, sectoral agreements) in the South Caucasus, I am discussing in this thesis whether there should be a more unified and consequently more transparent neighbourhood policy for each partner country.
Namen magistrskega dela je bilo proučiti stanje ozaveščenosti glede sistema navzkrižne skladnosti. Ravno tako je bil namen proučiti možnosti poenotenja postopkov v izvajanju sistema, identificirati dobre prakse med deležniki in jih kot skupek dobrih praks, združenih v smernice, predstaviti vsem deležnikom, z namenom postati učinkovitejši v upravljanju kontrolnih sistemov. Pri tem smo kot osnovo za izboljšanje sistema analizirali izvedbeni model obstoječega sistema navzkrižne skladnosti, proučili akreditacijska merila, ki jih mora izpolnjevati plačilna agencija in jih nadgradili z zahtevami novega standarda ISO 9001:2015. Pri standardizaciji procesov smo sledili merilom, ki prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kontrolnih sistemov in ugotovitve združili v prepoznane pomanjkljivosti sistema ter predloge za izboljšanje delovanja modela za dosego večje učinkovitosti sistema vodenja in uspešnejšega izvajanja sistema. Precizen odgovor na učinkovito upravljanje nadzora je v raziskavi opredeljen kot rezultat primerljivosti ugotovitev rednih sistemskih kontrol izven sistema subvencij z ugotovitvami kontrol v subvencijskem modelu. Ugotovili smo, da idejna zasnova modela deluje, vendar pa je mogoče z uporabo predlogov izboljšav obstoječega modela in odpravo izpostavljenih pomanjkljivosti učinkovitejše upravljati kontrolne sisteme znotraj skupne kmetijske politike. V okviru magistrskega dela smo izvedli kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev z udeleženci vodstvenega in operativnega nivoja deležnikov modela ter s kvantitativno raziskavo. Ta je temeljila na spletnem vprašalniku, posredovanem kmetijskim svetovalcem, kmetom in potrošnikom. Na osnovi raziskave, izvedene z deležniki modela navzkrižne skladnosti, smo ugotovili, da je bistvenega pomena za uspešno skupno politiko uskladitev ciljev kmetijske, okoljske in naravovarstvene politike, ki s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Te s svojim zakonodajnim okvirjem, smernicami in ukrepi bodisi neposredno bodisi posredno vplivajo na področje navzkrižne skladnosti. Izkoristiti je potrebno prožnost politik na ravni EU kot tudi specifike naše države ter postaviti jasno srednje ročno in daljno ročno strategijo kmetijstva, z načrtovanimi in ciljno naravnanimi ukrepi, ki jih podpirajo vse ključne politike in so v interesu kmetov ter hkrati dovolj stabilni v času. Usmerjenost k temu cilju bo privedla do skladnosti s standardi, trajnostnega razvoja kmetijstva, kakor tudi večje združljivosti skupne kmetijske politike s pričakovanji kritične družbe na splošno. Navedeni elementi so bili prepoznani kot cilji politike navzkrižne skladnosti. ; The purpose of the Master thesis was to examine the state of awareness of the cross-compliance system. It was also intended to examine the possibility of standardization of the system implementation procedures, to identify best practices among shareholders and to present these to all shareholders as a set of good practices joined in guidelines, in order to become more efficient in the management of control systems. The implementation model of the existing cross-compliance system was analyzed as a basis for the improvement of the system. Furthermore, the accreditation criteria to be met by a paying agency were also examined and upgraded with the requirements of the new ISO 9001: 2015. The criteria that contribute to more effective management of control systems were followed during the standardization processes. In order to achieve greater effectiveness of the management system and more effective implementation of the system the findings were combined in the identified deficiencies of the system and proposals for improving the functioning of the model. Within the study the precise answer to the effective management of controls is defined as a result of the comparability between findings based on regular system checks outside the subsidy system and findings of controls in the subsidy model. As established the concept of the model is in place. However, with the application of proposed improvements of the existing model and the elimination of the exposed weaknesses the control systems within the Common Agricultural Policy could be managed more effectively. In the framework of the Master thesis the quantitative survey and the qualitative research were carried out, the latest through interviews with managerial and operational level of shareholders model. The quantitative survey was based on an online questionnaire submitted to agricultural advisers, farmers and consumers. The results of the research conducted with shareholders of the cross-compliance model showed that harmonization of objectives concerning agricultural, environmental and conservation policy is essential for a successful common policy. The legislative frameworks, guidelines and measures of the above mentioned policies have either direct or indirect influence on the scope of cross-compliance. It is necessary to take advantage of the flexibility of policies at EU level as well as the specifics of our country and to set clear medium term and long-term agriculture strategy, with planned and targeted measures that are supported by all key policies, in the interests of the farmers and sufficiently stable in time. Direction towards this goal will lead to the compliance with standards, the sustainable development of agriculture and will make Common Agricultural Policy more compatible with the expectations of critical society in general. These elements are identified as the cross-compliance policy objectives.
V magistrskem delu se osredotočamo na raziskovanje vloge in pomena podobe ter ugleda političnih akterjev v kontekstu sodobne demokracije. Podobo in ugled vidimo kot dve izmed ključnih determinant, na osnovi katerih se nekonsistentni in neodvisni volivci ter državljani nasploh odločajo, komu nameniti svoj glas na volitvah in zvestobo v daljšem časovnem obdobju. Dejstvo je, da se sodobni volivci distancirajo od političnih strank in sledijo bolj kratkoročnim vzgibom presoje kot na primer podobi, osebnosti in uspešnosti političnega akterja. Sodobna demokracija je tako v 21. stoletju doživela razpotje, hkrati smo priča politični pasivnosti državljanov. Politični akterji se zato vedno bolj obračajo k orodjem političnega marketinga za mobilizacijo državljanov z namenom, da si izborijo zmago na volitvah in se v politični areni obdržijo daljše časovno obdobje. Politični marketing uporabljajo za identifikacijo volivčevih potreb in želja, na osnovi katerih nato (iz)gradijo podobo in ugled političnega akterja. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšno vlogo in pomen ima izgradnja podobe in ugleda političnih akterjev v različnih pristopih političnega marketinga ter v sodobni demokraciji, spoznati trende sodobne demokracije, ki se osredotočajo na personalizacijo politike, znotraj katere bomo analizirali pomen podobe in ugleda, teorije in modele (iz)gradnje podobe in ugleda ter ponudili sistematičen model (iz)gradnje podobe in ugleda, ki ga je mogoče aplicirati v praksi. Na tem področju namreč zaznavamo manko raziskovanj, saj večina avtorjev priznava pomembnost podobe političnega akterja pri volivčevi izbiri, hkrati pa zanemarja konceptualno razumevanje, kako se podoba sploh (iz)gradi ter katere tehnike in strategije se uporabljajo v tem postopku. ; In the master's thesis, we focus on exploring the role and importance of the image and reputation of political actors in the context of modern democracy. We see the image and reputation as two of the key determinants, based on which inconsistent and independent voters and citizen generally decide to whom to give their vote at the elections and loyalty in a longer period of time. It is a fact that modern voters distance themselves from political parties and follow more short-term decision-making motives, like image, personality and success of the political actor. In the 21st century, modern democracy is thus at a crossroads because we are witnessing political passiveness. Political actors thus increasingly turn to political marketing tools for the mobilization of citizen in order to win the elections and remain in the political arena for a longer period of time. They use political marketing to identify the needs and desires of voters, based on which they then build the image and reputation of the political actor. The goal of the master's thesis is to find out the role and importance of building the image and reputation of political actors (in different approaches of political marketing) in modern democracy, identify the trends of modern democracy with focus on policy personalization, within which we will analyse the importance of image and reputation, theories and models for image and reputation building and offer a systematic model for image and reputation building, which can be applied in practice. In this field, we namely perceive a lack of researches, since the majority of authors recognize the importance of the image of the political actor in the voter's decision-making process, but neglect the conceptual understanding how the image is even built and which techniques and strategies are being used in this procedure.
Ko slišimo za pojem korupcija, takoj pomislimo na zlorabo javne službe za doseganje lastnih koristi. Posamezniki in podjetja podkupujejo administrativne uslužbence, da le-ti uredijo zadeve, ki morajo biti rešene. Gre torej za izsiljevanje rent od gospodarskih udeležencev in posledično od ekonomije same izključno za zasebne koristi politikov in uradnikov. Tovrsten pristop k obravnavanju pojava je v zadnjih letih začrtal popolnoma novo smer analiziranja in merjenja korupcije. Korupcija se predstavi v popolnoma novi podobi, v kateri posamezniki, skupine oziroma podjetja vplivajo na formulacijo zakonov, ali celo spreobračajo že oblikovana pravila igre, da bi si s tem zagotovili pomembne ugodnosti. Korupcija je in vedno bo obstajala v svetu, edina razlika je v tem, da se z razvojem družb spreminja, prevzema bolj prefinjene oblike, zaradi katerih jo je težje odkrivati in preprečevati. Vse bolj razsežne in destruktivne posledice, ki jih ima korupcija na gospodarsko rast in družbeno stabilnost, nujno zahtevajo praktične strategije omejevanja korupcije. Problem korupcije se ne omejuje na določeno regijo, kajti z njenimi grožnjami se ubadajo tako razvite države kot tudi države v razvoju in tranzitne države. V postsocialističnih državah so sočasni procesi razvijanja tržne ekonomije, oblikovanja novih političnih in socialnih institucij ter prerazporejanje družbene lastnine ustvarili rodna tla za pojav korupcije. Zaradi kompleksnosti fenomena in predvsem zaradi vse večjega zavedanja, da vzroki za prevzem države presegajo golo neučinkovitost in šibkost državne uprave, je potrebno za razumevanje in odpravljanje state capture razsvetliti problem širših strukturalnih povezav, kot so interna organizacija političnega sistema, odnosi in zveze med ključnimi državnimi institucijami, interakcije med podjetji in državo ter povezave med državo in civilno družbo. ; When we think about corruption, an image quickly comes to mind of abuse of public office for private gains. Individuals and firms are bribing bureaucrats to »get things done«. Behind this view lies an understanding of the state extracting rents from the economy for the exclusive benefit of politicians and bureaucrats. Such an aprroach has had a powerful impact on the way corruption has been analyzed and measured in recent years. Corruption has taken on a new image – that of individuals, groups, or firms manipulating policy formation and even shaping the emerging rules of the game to their own, very substantional advantage. Corruption has always existed across the world and it will never disappear, the difference is that has become more sophisticated and thus more difficult and costly to detect. With the increasing recognition across the globe of the damaging effects of corruption on economic growth and social stability, the demand for practical strategies to reduce corruption has grown dramatically. The problem is not confined to any particular region, and developed, developing and transition countries alike are confronting these challenges. In postcommunist states the simultaneous processes of developing a market economy, designing new political and social institutions and redistributing social assets have created fertile ground for corruption. With regard to complexity of phenomena and with increasing recognition that the roots of state capture extend far beyond weaknesses in the capacity of government, we need to be aware of factors underlying the persistence of corruption that is broader structural relationships, including the internal organization of the political system, relationships among core state institutions, the interactions between the state and firms, and the relationship between the sate and civil society.
Magistrsko delo obravnava vpliv migracij na vzpon podpore ekstremističnim političnim strankam v EU. Toksična kombinacija evroskepticizma, dolgega obdobja gospodarske stagnacije in najhujše migrantske krize od konca druge svetovne vojne je vodila do povečanja nestrpnosti državljanov EU do migrantov, percepcije ogroženosti lastne države in EU, s tem pa tudi do raztezanja vzpona desnih ekstremističnih političnih strank po celotni celini. Raziskovalni cilj predstavlja analiza povezanosti njihovega vzpona v EU s predpostavljenim najmočnejšim pojasnjevalnim dejavnikom, tj. stopnja liberalizacije oziroma odprtosti migracijske politike posameznih držav, od česar je odvisno število sprejetih migrantov. Pri tem sem uporabila metode analize primarnih in sekundarnih virov, vključujoč uradne statistike, ter javnomnenjske in mednarodne primerjalne raziskave prepričanj in delovanja posameznikov. Na njihovi podlagi potrjujem porast migrantskega staleža in desnih ekstremističnih tendenc v EU ter hkrati tudi obstoj korelacije. Z izjemo Malte, Portugalske, Romunije, Slovenije, Hrvaške, Španije ter Irske, v katerih desne ekstremistične politične stranke niso prepoznane. Vpliv migracij na volilne rezultate se zaradi individualnih nacionalnih značilnosti posameznih držav članic EU izraža različno, zato posledično zavračam možnost predpostavljenih jasnih linearnih vzporednic. ; The master thesis addresses the issue of migration's impact on the rise of support for extremist political parties in the EU. The toxic combination of Euroscepticism, the long period of economic stagnation and the worst migrant crisis since the end of the Second World War has led to an increase of EU citizens' intolerance against migrants, the perception of the threat to their own country and the EU, as well as the extension of the rise of right-wing extremist political parties throughout the continent. The research objective is to analyse the correlation of their rise in the EU with the presumed strongest explanatory factor, i.e. the degree of liberalization or openness of the migration policy in individual countries, on which depends the number of migrants accepted. In doing so, methods of analysing primary and secondary sources, including official statistics, opinion polls and international comparative research on the beliefs and actions of individuals, were used. On their basis, I confirm the growth of the migrant stock and the right extremist tendencies in the EU, and at the same time the existence of a correlation. With the exception of Malta, Portugal, Romania, Slovenia, Croatia, Spain and Ireland, where the right-wing extremist political parties are not recognized. The impact of migration on election results is reflected differently due to individual national characteristics of EU Member States, consequently I reject the possibility of assuming clear linear parallels.
To magistrsko delo analizira obrambno sodelovanje držav višegrajske skupine s poudarkom na sodelovanju na področju obrambne industrije in sodobne obrambne trgovine med državami. Čeprav se zdi, da je višegrajska skupina zelo povezana in trdna zveza držav, se v literaturi pojavljajo prav nasprotna mnenja. Četudi so vsem državam skupine skupne težave zaradi zastarele vojaške opreme in potrebe po modernih oborožitvenih sistemih ter kljub obetavnim izjavam politikov, je sodelovanje na tem področju zelo skopo. Obrambne industrije višegrajskih držav so čedalje bolj vpete v proizvodne procese zahodnih vojaških multinacionalnih korporacij, politični odločevalci višegrajske skupine pa še vedno niso pripravljeni izdatno podpreti iskrenega sodelovanja med državami, kot na primer skupnih dobav. Četudi lahko pri analizi obrambnih sektorjev skupine zaznamo celo vrsto strukturnih problemov, pa se obrambna trgovina višegrajskih držav ujema z njihovo zunanjo in varnostno politiko. To ujemanje samo po sebi ne izključuje ostalih težav v obrambnih industrijskih sektorjih, ki ovirajo sodelovanje držav, služi pa kot nadaljnji dokaz, kako so obrambno-industrijski sektorji držav tesno povezani z njihovo zunanjo in varnostno politiko. ; This master thesis analyses the defense cooperation of the Visegrad group countries with specific focus on the collaboration initiatives in the defence industry sector and ongoing arms trade relations among the countries. While the Visegrad group seems a coherent and a solid group of countries, many experts on this field argue quite the contrary. Despite the common issues regarding the obsolete military force, the need for newer or modernized weapon systems and, above all, the political declarations promoting the defence industry cooperation among the group countries, there have been little steps taken apart from the promising rhetoric. The countries' defence industries are progressively more involved in the work process of the Western defence corporations, while the political decision makers are still not really keen on genuine cooperation such as common acquisition of arms in intra-group level. While a whole set of obstacles for the deeper cooperation can be identified, foreign and security directions of the countries resemble the trade relations in the arms market. Although this matching as such does not necessarily prove that the group's foreign and security policies solely and by itself negatively contribute to the closer defence industry cooperation, it serves as another proof how the defence industrial complex is tightly connected to one country's foreign and security policy.
Evropska unija se je na pragu leta 2011 začela srečevati s prvimi begunci, ki so pribežali z bojnih območjih Sirije in drugih držav Bližnjega vzhoda ter islamskih držav Severne Afrike in skušali ujeti svojo svobodo, osebno varnost in prihodnost prav v državah članicah Evropske unije. Politična kriza in vojna na Bližnjem vzhodu nista pojenjali, še več, vsak dan je na tisoče ljudi po sredozemskih in balkanski poti skušalo prebežati v Evropo. Evropska unija je leta 2015 z vrhuncem migracijskih tokov v Evropo doživljala najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Znašla se je pred hudim migracijskim vprašanjem, na katerega pa je sama našla odgovor v pomoči in sodelovanju Turčije – države, ki je pred 69 leti zaprosila za članstvo v Evropski uniji, vendar do danes še ni postala njena polnopravna članica. Turčija danes gosti največji delež sirskih beguncev na svetu – 3,6 milijona. Z Evropsko unijo sta po mnogih letih njunega intenzivnega političnega delovanja in diplomacije odprli novo poglavje sodelovanja, lahko bi ga poimenovala kar migracijsko sodelovanje, skovali sta skupno migracijsko politiko, le ta pa je bila ovekovečena 18. marca 2016 s podpisom izjave EU-Turčija, katere namen je bil ustaviti tok nedovoljenih migracij preko balkanske poti iz Turčije v Evropsko unijo in ga nadomestiti z organiziranimi, varnimi in zakonitimi potmi v Evropo. Seveda ni ostalo zgolj in samo pri turški uslugi Evropski uniji, le-ta je bila za to pripravljena dobro plačati, skupno je Turčiji namenila tri milijarde evrov in ji obljubila še druge ugodnosti, med drugim vizumsko liberalizacijo. V Evropski uniji se danes nahaja več kot 1,8 milijona beguncev. Mnoge Evropejce skrbi za osebno varnost, Evropsko unijo pa za nacionalno in mednarodno, med najbolj rizične varnostne implikacije, ki so jih s seboj prinesli begunci, se najpogosteje uvrščata terorizem in organiziran kriminal - tihotapljenje migrantov. ; At the beginning of 2011, the European Union faced the first refugees fleeing from the war-torn areas of Syria, other Middle East countries and Islamic countries of North Africa, trying to secure their freedom, personal safety and future in the member states of the European Union. The political crisis and war in the Middle East did not subside, on the contrary, every day thousands of people took the Mediterranean and Balkan routes to reach Europe. In 2015, when migration flows into Europe peaked, the European Union experienced the worst refugee crisis after the Second World War. The EU had to face a grave migration issue and eventually settled it with the help and in cooperation with Turkey – country that 69 years ago applied for the membership in the European Union but has not become its full member to this day. Turkey today hosts the largest share of Syrian refugees in the world – 3,6 million, and after many years of intensive political activity and diplomacy, it started a new chapter of cooperation with the European Union, we could call it migration cooperation. Together, they forged a common migration policy by signing the EU-Turkey Statement on 18th March 2016. Its aim was to put a halt to the irregular migration flows on the Balkan route from Turkey to the European Union and to replace it with organised, safe and legal ways to enter Europe. Of course, Turkey was not merely doing a favour to the European Union and the EU was ready to pay well in exchange, sending 3 billion euros to Turkey and promising other benefits, including visa liberalisation. Today, there are more than 1,8 million refugees in the European Union. Many Europeans worry about their personal safety and the European Union is concerned about the national and international security. As the riskiest security implications brought by refugees are most often mentioned terrorism and organised crime – smuggling of migrants.
Magistrska naloga obravnava in analizira odnose med županom kot najvišjim političnim funkcionarjem in direktorjem občinske uprave kot najvišjim javnim uslužbencem. V prvem delu sta predstavljeni zgodovina lokalne samouprave v Sloveniji in Ustava Republike Slovenije, ki je najvišji splošni pravni akt in lokalni samoupravi posveča svoje poglavje. Načela, ki vodijo lokalno samoupravo in so pomembna za uspešno delovanje in razvoj lokalne samouprave, so načelo avtonomije, načelo subsidiarnosti in načelo regionalizacije. Slovenske občine se vedno bolj vključujejo v skupne občinske uprave za opravljanje posameznih nalog, saj so občinske uprave v manjših občinah kadrovsko nedohranjene. Prav tako se občine vključujejo v združenja občin, saj lahko na ta način bolje zagotavljajo svoj skupni interes na področju lokalne samouprave. Občine med seboj sodelujejo tudi na podlagi sporazumov o pobratenju, ki ima pozitivne učinke na lokalno samoupravo in lokalno okolje, saj gre za stik z mednarodnimi partnerji, izmenjavo izkušenj in pridobitev različnih novih znanj. V nadaljevanju naloge so predstavljene ravni lokalne samouprave v sosednjih državah Republiki Hrvaški in Republiki Avstriji. V drugem, raziskovalnem delu naloge je prikazana primerjava lokalnih skupnosti v dveh izbranih evropskih državah. Na podlagi intervjujev je bila izvedena primerjava odnosov med oblastjo v lokalni samoupravi in politiko. V intervjujih so sodelovali župani in direktorji občinskih uprav manjših slovenskih, hrvaških in avstrijskih občin. V nalogi so predstavljena tudi mnenja županov in direktorjev občinskih uprav o njihovih odnosih v občinah. ; This research work discusses and analyses the relationship between the mayor, as the highest political official and the director of municipal administration as senior civil servant. The first section presents the history of local government in Slovenia and the Constitution of the Republic of Slovenia, which is the highest general legal act and the local government has its own chapter in the Constitution. Principles that lead local government and are important for a successful operation and development of local self-government is the principle of autonomy, the principle of subsidiarity and the principle of regionalization. Slovenian municipalities are increasingly involved in Joint Municipal Administration to perform specific tasks, as the municipal administration in small municipalities are understaffed. In addition, the municipalities integrate themselves in the Association of Municipalities to ensure their common interests better in the field of local self-government. Municipalities cooperate with each other based on agreements of town, which has a positive impact on local government and the local environment, because of the contact with international partners, exchange of experience and the acquisition of various new skills. In the following part of the work levels of local government in the neighbouring countries, the Republic of Croatia and the Republic of Austria are presented. The second part of the research work, a comparison of local communities in the two selected European countries, is presented. A comparison was made about relations between the authorities and the local government policy based on interviews. In the interviews, the mayors and directors of municipal administrations of small Slovenian, Croatian and Austrian municipalities participated. The thesis also shows the opinions of mayors and the directors of municipal administrations of their relations in the municipalities.