Suchergebnisse

Povzetek. Sečišče med politiko in pravom, in zato tudi
med politologijo in pravoznanstvom, je na področju
delovanja države. Državna oblast zagotavlja pravu
obvezno moč in učinkovitost. Pravo zamejuje politične
procese in institucionalizira človekove pravice. Vpliv
političnih interesov se izraža prek zakonodajne politike, pravno racionaliziranje politike pa v delovanju
pravne države.
Ključni pojmi: politika, pravo, politologija, pravoznanstvo, zakonodajna politika, pravna država

Povzetek. Politika 21. stoletja je zaradi mediatizacije,
eventizacije in vdiranja tržne logike v politično polje
vedno bolj personalizirana. V ospredju niso politike,
temveč osebe, ki delujejo v političnem polju. Politiki in
političarke so s svojim delovanjem blizu zvezdnikom
in zvezdnicam, saj privid kompetence bolj kot v političnem delovanju črpajo v svoji zasebnosti oziroma osebnih vrednotah. Dosegajo ga z uprizarjanjem določenega spola in razreda, s pomočjo česar se v populistični
maniri približujejo »ljudstvu« oziroma »navadnemu
človeku«. Članek analizira uprizarjanje moškosti in
razreda ter posledično depolitizacijo prek Instagrama
na primeru dveh predsednikov držav, Boruta Pahorja
in Aleksandra Vučića. Čeprav oba predsednika v svojem domačem političnem polju delujeta populistično
in občasno tudi domačijsko, na njunih profilih na
Instagramu prevladuje uprizarjanje kozmopolitske, v
primeru Pahorja pa tudi nove, narcisoidne moškosti.
Medtem ko Vučić daje prednost objavam s tujimi voditelji z mednarodnih srečanj, je pri Pahorju bistveno več
fotografij iz njegove zasebnosti in domačega okolja.
Ključni pojmi: mediatizacija, depolitizacija, eventizacija, Instagram, politika, uprizarjanje, spol, razred

Članek obravnava vprašanje racionalnosti moderne politike. Avtor oponira predstavi o politiki, ki jo bolj kot razum determinirajo strasti. Glavni namen je prikazati razumsko razsežnost političnega, s kate-ro je na pot pospremljena moderna politična znanost. Ker političnost predpostavlja oblastne odnose med vladajočimi in vladanimi, je potrebno razumsko plat politike prikazati z obeh zornih kotov. Medtem ko je Machiavelli v 16. stoletju razumsko plat politike skušal prikazati knezu, se je Hobbes v 17. stoletju v iskanju zrna razuma obrnil k sleherniku. Oba pionirja moder-ne politične znanosti potrdita, da se v jedru političnosti nahaja razum, ki mora za namene političnega delova-nja obvladati strasti.Ključni pojmi: politika, politična znanost, razum, Niccolò Machiavelli, Thomas Hobbes