Suchergebnisse

Povzetek. Sečišče med politiko in pravom, in zato tudi
med politologijo in pravoznanstvom, je na področju
delovanja države. Državna oblast zagotavlja pravu
obvezno moč in učinkovitost. Pravo zamejuje politične
procese in institucionalizira človekove pravice. Vpliv
političnih interesov se izraža prek zakonodajne politike, pravno racionaliziranje politike pa v delovanju
pravne države.
Ključni pojmi: politika, pravo, politologija, pravoznanstvo, zakonodajna politika, pravna država

Povzetek. Politika 21. stoletja je zaradi mediatizacije,
eventizacije in vdiranja tržne logike v politično polje
vedno bolj personalizirana. V ospredju niso politike,
temveč osebe, ki delujejo v političnem polju. Politiki in
političarke so s svojim delovanjem blizu zvezdnikom
in zvezdnicam, saj privid kompetence bolj kot v političnem delovanju črpajo v svoji zasebnosti oziroma osebnih vrednotah. Dosegajo ga z uprizarjanjem določenega spola in razreda, s pomočjo česar se v populistični
maniri približujejo »ljudstvu« oziroma »navadnemu
človeku«. Članek analizira uprizarjanje moškosti in
razreda ter posledično depolitizacijo prek Instagrama
na primeru dveh predsednikov držav, Boruta Pahorja
in Aleksandra Vučića. Čeprav oba predsednika v svojem domačem političnem polju delujeta populistično
in občasno tudi domačijsko, na njunih profilih na
Instagramu prevladuje uprizarjanje kozmopolitske, v
primeru Pahorja pa tudi nove, narcisoidne moškosti.
Medtem ko Vučić daje prednost objavam s tujimi voditelji z mednarodnih srečanj, je pri Pahorju bistveno več
fotografij iz njegove zasebnosti in domačega okolja.
Ključni pojmi: mediatizacija, depolitizacija, eventizacija, Instagram, politika, uprizarjanje, spol, razred

Članek obravnava vprašanje racionalnosti moderne politike. Avtor oponira predstavi o politiki, ki jo bolj kot razum determinirajo strasti. Glavni namen je prikazati razumsko razsežnost političnega, s kate-ro je na pot pospremljena moderna politična znanost. Ker političnost predpostavlja oblastne odnose med vladajočimi in vladanimi, je potrebno razumsko plat politike prikazati z obeh zornih kotov. Medtem ko je Machiavelli v 16. stoletju razumsko plat politike skušal prikazati knezu, se je Hobbes v 17. stoletju v iskanju zrna razuma obrnil k sleherniku. Oba pionirja moder-ne politične znanosti potrdita, da se v jedru političnosti nahaja razum, ki mora za namene političnega delova-nja obvladati strasti.Ključni pojmi: politika, politična znanost, razum, Niccolò Machiavelli, Thomas Hobbes

The paper gives an analysis of the system for implementing the regional policy in the Republic of Croatia. Proceeding from increasingly large development disparities in the Republic of Croatia, the paper evaluates the level of readiness of the territorial administrative system for conducting regional policy efficiently. Particular emphasis is being placed on the analysis of the three elements that are in a positive correlation with the efficient conduct of regional policy. They are: a legislation framework of regional policy, institutional structure with a special emphasis on the mechanisms of horizontal & vertical coordination, & the system of local & regional self-government. All three variables include relevant limitations that influence the efforts for additional improvement of the overall capacity for conducting regional policy & for stimulating the development of the country. The author analyses & justifies the need for adoption of a special regional development system act. He points to some basic issues that should be solved; he maintains an attitude that an institutional framework should be created & emphasizes the need for reform of local & regional self-government that should be transformed from a retarding element into a generator of development. Figures, References. Adapted from the source document.

Usefulness of existing databases on homeless people for policymaking
The article, based on different quality indicators (such as stability of definitions, data accessibility, connectivity and data interchangeability, frequency of data collection, targeting population, exclusivity and data accuracy), explores three types of databases on homeless people. Among analyzed databases, there are: a) database on social care programmes financed by the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and Equal Opportunities; b) database on social care programmes included in evaluation sheme financed by this ministry; c) database on information system of centres for social work. The article's main contribution is a systematic review of databases usefulness, their (dis)advantages, and opportunities for researchers and policymakers.

Povzetek. Namen članka je pokazati strukturno pogojenost obstoja sodobne politične znanosti kot posebne
znanosti o politiki z vzponom kapitalističnega produkcijskega načina. Specifičnost kapitalizma je namreč ločitev politične oblasti in ekonomskega izkoriščanja, kar
tudi prvič odpre prostor za oblikovanje posebne javne/
politične in zasebne sfere. Ravno ta ločitev politike od
ekonomije vzpostavi razmere za oblikovanje ločene
politične znanosti, ki se ukvarja predvsem s politično/
javno sfero ali s posredovanjem interesov in vpliva iz
zasebne sfere na raven politike. Sodobna politična znanost, ki je ločena od drugih znanosti in ki se ukvarja s
politiko, ki je ločena od drugih sfer življenja, je postala
možna le v kapitalistični družbi, ko se je trg vzpostavil
kot ključni regulacijski mehanizem družbe.
Ključni pojmi: politika, politična znanost, razredna
družba, kapitalizem

V Afganistanu je avgusta 2021 islamistično gibanje talibanov po 20 letih zahodne vojaške prisotnosti drugič prevzelo oblast, potem ko je v državi prvič vladalo med letoma 1996 in 2001. Po drugem talibanskem prevzemu oblasti se je mednarodna skupnost spraševala, ali bodo »študenti« ponovno uveljavljali brutalne politike do žensk, kakršne so izvajali v obdobju svoje prve vladavine. Kljub temu da so talibani nakazovali, da bi bil njihov odnos do žensk tokrat lahko manj restriktiven, pa so na koncu znova uveljavili zatiranje
ženskega spola. Negativen odnos talibanov do žensk je rezultat vpliva različnih, edsebojno prepletenih oziroma komplementarnih dejavnikov: etničnega, religijsko-ideološkega, socializacijsko-političnega in medkulturnega. Brez upoštevanja teh dejavnikov ni mogoče ustrezno razumeti talibanskih politik do žensk. Vendar
pa se zdi, da zahodni akterji ne razumejo teh kompleksnih ozadij in posledično uvajajo kontraproduktivne sankcije proti talibanskemu režimu, pri čemer tudi niso
sposobni samokritično oceniti posledic svoje dolgoletne in problematične vojaške prisotnosti v Afganistanu. Ključni pojmi: Afganistan, talibani, ženske, Paštunvali,
Deoband, Zahod, kultura

Povzetek. Članek obravnava povezavo med pandemijo
covid-19, migracijami in izključenostjo iz varnega prostora bivanja. Temeljni premislek naslavlja kompleksnost novih okoliščin migracijskih in begunskih poti, ko
so meje postale neprehodne za vse, ne le za begunce,
hkrati pa se vprašanju mobilnosti preko meja pridruži
še strašljiva dvojica kužnega drugega. S koronsko krizo
je sedentarnost postala nov imperativ globalne mobilnosti. Najina teza je, da so meje pandemije postale
meje mobilnosti, pri čemer imperativ #ostanidoma kot
glavna točka protikoronskih politik spregleda družbene
skupine in številne posameznike z družbenega roba,
ki nimajo dostopa do varnega prostora izolacije, med
njimi tudi migrante in begunce.

Namen prispevka, ki je nastal na podlagi arhivskega gradiva, tiskanih in časopisnih virov ter relevantne literature, je predstaviti idejne osnove socialne politike, vlogo in vsebino socialnega varstva, prve oblike socialnega dela in načine usposabljanja za tovrstno delo v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Socialno varstvo je v socializmu v roke prevzela država, ki pa sprva še ni bila sposobna zagotoviti socialne pomoči vsem, ki so jo potrebovali. Za pomoč je zadolžila t. i. množične organizacije, predvsem Antifašistično fronto žensk. Za čim hitrejše strokovno in politično usposabljanje novih »socialnih delavk in
delavcev« je pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, od 1945 do 1949 delovala Socialno politična šola.