Pojem administrativna ovira lahko razložimo kot nekaj, kar lahko posamezniku ali organizaciji onemogoča doseganje zastavljenih ciljev v njegovem vsakdanjem življenju. Posebno pozornost v magistrski nalogi smo tako namenili predstavitvi različnih evropskih programov, ki se ukvarjajo s problematiko zmanjševanja administrativnih ovir tako na nivoju EU, kot tudi na nacionalni ravni držav članic. V okviru magistrske naloge smo se osredotočili ravno na črpanje sredstev kohezijske politike EU ter na podlagi podatkov raziskave poskušali pokazati, kje se še možnosti za odpravo administrativnih ovir ter kje so tiste slabosti oz. ovire, ki jim do sedaj nismo pripisovali dovolj velike pozornosti, čeprav se v procesu administrativnega vodenja projektov z njimi vsakodnevno srečujemo. Na ta način bomo dosegli še dodatno poenostavitev postopkov in povečali uspešnost pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov EU. V nalogi obravnavani raziskovalni problem, se nanaša na upravljanje s projekti v fazi njihovega izvajanja, v okviru katerega smo se osredotočili na administrativno in finančno poročanje. Z izvedeno raziskavo smo preučili tri sklope vprašanj, ki se nanašajo na administrativne ovire pri projektnem poročanju, organizacijsko strukturo kohezijske politike in rezultate uspešnosti Slovenije pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike. Slovenija je primerljivo uspešna z drugimi evropskimi državami pri črpanju sredstev EU, kar smo v sklopu izvedene raziskave dokazali na podlagi analize absorbcijske uspešnosti kohezijske politike. Prav tako Slovenija izkazuje nizek delež administrativnih stroškov glede na ocenjene vrednosti povprečnega deleža bruto domačega proizvoda, ki ga predstavljajo administrativni stroški in je v tem kriteriju izmed primerjanih držav najuspešnejša. S problemom črpanja evropskih sredstev so se ukvarjale vse zadnje slovenske vlade, zlasti v finančni krizi pa so nekako končno priznale, da so to pravzaprav edina dodatna razvojna sredstva, ki jih država lahko pridobi, od njene usmerjenosti in absorbcijske sposobnosti pa je hkrati tudi odvisno, kako uspešno jih bo uspela počrpati. ; The concept of an administrative burden can be explained as something that makes it impossible for an individual or organization to achieve the objectives pursued in their everyday life. Special focus of this master thesis is dedicated to the presentation of different European programs which deal with the problem of reducing administrative burdens at the EU level and also at the national level of individual Member States. The present master thesis focuses particularly on the absorbtion of funds of the EU cohesion policy, and on the basis of the research data attempts to show where there is still potential for the reduction of administrative burdens and where there are those weaknesses or barriers that have not yet received enough attention, although we face them daily in the process of administrative management. In this way we can achieve further simplification of the procedures and enhance efficiency in the disbursement of funding from the EU Structural Funds. The research problem of the thesis relates to the management of projects at the stage of their implementation, in which we focus on administrative and financial reporting. During the survey we considered three main questions related to administrative burdens in the phase of project reporting, organizational structure of the cohesion policy and on the results of the Slovenian performance in the absorbtion of EU cohesion policy funds. Slovenia shares comparable success with other European countries in absorbing EU funds, which was proved on the basis of the analysis of absorbtion efficiency of the Cohesion policy carried out in the framework of this research. Slovenia also shows a considerably low share of administrative costs in relation to the estimated value of the average share of the gross domestic product represented by these administrative costs. In terms of this criterion Slovenia is the most successful country from the countries we compared. All the recent Slovenian Governments have dealt with issues relating to the absorbtion of European funds, especially during the last financial crisis, when they finally recognized that these funds are actually the only additionally available developmental funds the state can obtain. The state's orientation and absorbtion capacity will thus show how successful it will be in the future in absorbing these funds.
Vsi ljudje se pogajamo, pa naj bo to na zavedni ali nezavedni ravni. Pogajati se začnemo že kot otroci. Takrat so najpogostejše teme pogajanj o tem, kaj bomo jedli, oblekli, kam bomo šli, kaj bomo naredili in kaj ne. Kot najstniki se s starši zopet pogajamo na primer o tem, kako dolgo bomo lahko ostali zunaj. Kadar se udeležimo kakšnih tržnic, sejmov, imamo prav tako možnost, da se na primer pogajamo o nižji ceni. S pogajanji se srečujemo na vsakem koraku. Nekateri pogosteje, drugi malo manj. Pogajamo se lahko v prostem času ali v službi. Nekateri se s pogajanji ukvarjajo poklicno. To najpogosteje zasledimo v poslovnem svetu. Da dosežemo uspešen izid pogajanj, moramo imeti o tem nekaj znanja. Zelo dobro moramo poznati vse stopnje pogajanj in vedeti, kaj moramo znotraj posamezne stopnje storiti. Ker imajo pogajalci sami velik vpliv na končni izid pogajanj, je potrebno vedeti, kako se med pogajanji obnašati in kakšne lastnosti, osebnostne značilnosti naj imajo pogajalci. V primeru, da se soočamo z mednarodnimi pogajanji, je potrebno podrobno proučiti in poznati kulturo nasprotne strani. V tem magistrskem delu, ki je sestavljen iz dveh delov, se bom osredotočila predvsem na poslovna pogajanja na Češkem. Prvi del je teoretičen, drugi del pa empiričen, kamor bom vključila intervju, ki ga bom izvedla z zaposlenim v podjetju TAB d.d. ; All human beings are negotiating, whether it is on the conscious or unconscious level. Negotiating begins already in the childhood. At that time, the most common subjects of negotiation are about what we eat, wear, where to go, what to do and not to do. Teenagers negotiate with their parents again, for example, about how long they can stay out. When we attend some markets, fairs, we also have the opportunity to, for example, negotiate for a lower price. We are faced with negotiating at every turn. Some people more frequently, the others slightly less. Negotiating can take place in the leisure time or at work. Some people are professionally engaged in negotiations, which is most commonly the case in the business world. To achieve a successful outcome of negotiations, we need to have some knowledge about negotiating. We must be very familiar with all stages of the negotiations and know what we need to do within each stage. As negotiators themselves have a big influence on the final outcome of the negotiations, it is necessary to know how to behave during negotiations and what qualities, personality characteristics negotiators ought to have. In the event that we are faced with international negotiations, it is necessary to examine in detail and know the culture of the other side. In this thesis, which consists of two parts, I will focus primarily on commercial negotiations in the Czech Republic. The first part is theoretical, while the second part is empirical, which will include an interview I have conducted with the employees of the company TAB d.d.
Danes živimo zelo hiter tempo življenja pri katerem pozabljamo nase in soljudi. Pozabljamo na potencial, ki ga skriva človek. Človek je najbolj prefinjen mehanizem, ki ga poznamo, vendar upravljanja le tega se še da naučiti. Uporabe se lahko naučimo skozi jogo. Joga je zelo širok pojem, zato smo ji posvetili celotno poglavje, kjer je podrobneje razložena. Tudi človeški viri so zelo kompleksna tematika. Vsi tipi organizacij se srečujejo z vprašanjem vodenja ljudi oziroma organizacije človeških virov. Na tem mestu smo videli priložnost povezave dveh kompleksnih tematik, ki sovpadata, saj se organizacije srečujejo z mnogimi vprašanji za katere joga ponuja rešitev. V nalogi na začetku opredelimo človeške vire, kjer obravnavamo neotipljivi kapital, človeka in znanje. Na to se posvetimo razlagi upravljanja s človeškimi viri, ki zajema načrtovanje, zaposlovanje in razvoj zaposlenih. V poglavju investicija v človeške vire predstavimo človeške vire kot kapital podjetja, medosebne odnose, dobro počutje zaposlenih, trajnostni razvoj in politiko podjetja. Tretje poglavje zajema opis joge, njeno psihologijo in filozofijo. Nadaljujemo z zgodovinsko razlago joge in njenih poti ter jogo pripeljemo vse v današnji čas, kjer prestavimo različice joge danes. Joga nam med drugim nudi pet podanih načel, ki so pravilna sprostitev, pravilni telesni položaji, pravilno dihanje, pravilna prehrana, meditacija in pozitivno razmišljanje. Primere prakse joge pa najdemo tudi v organizacijah, te smo podali, zraven opisa koristi joge v organizaciji. Na koncu smo naredili kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjuja ter opisali sodelujoče organizacije pri raziskavi, podali smo izvedbo raziskave, predstavili rezultate, preverili hipoteze in zapisali ugotovitve. Investicija v človeške vire se nam zdi danes nujna za uspešno poslovanje organizacije. Investiranje v človeške vire mnoge organizacije še vedno smatrajo kot strošek, vendar na tam mestu lahko uporabimo rek »kdor ne investira, ne profilira«. Strošek ali investicija, se lahko vprašamo pri marsikaterem izdatku. Pomembno si je postaviti prioritete in se zavedati pomembnosti ljudi znotraj organizacije. V kolikor se zavedamo pomembnosti ljudi v organizaciji, bomo izdatek za človeške vire poimenovali investicija brez premisleka. Investicije so lahko različne, vendar mi priporočamo jogo, saj je tako široka in fleksibilna vsebina, ki se jo da aplicirati v katerokoli organizacijo. ; Today we live a very fast life and at this tempo we often forget ourselves and fellow humans. We are forgetting about the potential that lies within each and every one of us. Our body is the most sophisticated mechanism we know, but it's proper management is yet to be learned. Properly using our body can be learned thru yoga. Yoga is a very broad concept, so we have devoted an entire chapter to this topic, where it is explained in more detail. Human resources are also a very complex topic. All types of organizations face the issue of managing people or organizing human resources. At this point, we have seen the opportunity of linking two complex themes that coincide, as organizations are confronted with many issues for which yoga offers a solution. In the beginning of this research we define human resources, where we deal with an intangible capital, man power and knowledge. The next part is devoted to explananing the management of human resources, which covers the planning, employment and development of employees. In the chapter on investment in human resources, we present human resources as capital of a company, interpersonal relations, employee well-being, sustainable development and company policy. The third chapter covers the description of yoga, its psychology and philosophy. We continue with the historical overview of yoga and its paths, and continue to our present time, where we present different types of yoga used today. Yoga, among other things, offers us five principles, which are proper relaxation, proper bodily positions, proper breathing, proper diet, meditation and positive thinking. Examples of yoga practice can also be found in organizations, which we have outlined, besides describing the benefits of yoga in the organization. In the end, we made a thorough research with the help of an interview and described the participating organizations in the survey. We presented the results and data from our research, examined the hypotheses, and recorded the findings. We believe that investment in human resources is necessary for running a successful organization. Investing in human resources is still considered by many organizations as an expense, but in this case we can say no risk no reward. Cost or investment, is a debate in most of expenses. It is important to set priorities and be aware of the importance of people within the organization. If we are aware of the importance of people in the organization, we will call the expenditure for human resources an investment without consideration. Investments may be different, but we recommend yoga, as it is both a wide and flexible content that can be applied to any organization.
Namen dela je predvsem proučiti oblikovanje, delovanje, vlogo in pomen Demosa kot instrumenta in akterja nacionalne emancipacije in demokratične tranzicije na Slovenskem. Pred osrednjim delom analize so opredeljeni ključni pojmi in koncepti: definicija nacionalizma ter glavni teoretični pristopi k nacionalizmu, opredelitev demokracije in demokratizacije. Za celovito razumevanje vloge in pomena posameznih političnih akterjev, kakršen je bil konec osemdesetih in v začetku devetdesetih Demos, je potrebno dobro poznati zgodovinske okoliščine. Najprej sem v poglavju o zgodovinskih mejnikih oblikovanja slovenske nacionalne identitete poskušala dokazati, da pomembni procesi v osemdesetih in devetdesetih letih niso vznikli sami od sebe, ampak imajo dolgo zgodovinsko podlago. V nadaljevanju obravnavam širjenje političnega prostora, obdobje liberalizacije in razcveta civilne družbe ter ključne procese in dogodke na poti v pluralno družbo. Procesi liberalizacije so soustvarjali tudi politično okolje, v katerem je začela nastajati politična opozicija. Konec osemdesetih let, tik pred nastankom Demosa, sta se izoblikovala dva konsistentna in nekompatibilna narodno-politična programa, ki sta simbolizirala politično polarizacijo. Nove, alternativne 'zveze' so se začele povezovati v pričakovanju demokratičnih volitev in soočenja s skupino družbenopolitičnih organizacij z Zvezo komunistov na čelu. Osrednji del disertacije predstavlja obravnava Demosa, akterja demokratizacije. Znotraj tega obdobja namenjam posebno pozornost najvidnejši osebnosti združene demokratične opozicije Jožetu Pučniku, analiziram predvolilne programe, rezultate volitev, ter oblikovanje novih oblastnih organov. V tem kontekstu analiziram tudi njihovo sodelovanje s Predsedstvom republike Slovenije. V nadaljevanju orišem vlogo Demosa v osamosvojitvenih procesih. Demos je v svojih glavnih namerah uspel, kljub temu, da ga niso ustrezno podpirali mediji, ni imel ustrezne zaslombe v gospodarstvu, pa tudi ne v državni upravi in, razen slovenske vojske in do neke mere policije, v represivnih organih oblasti. Kljub temu je uresničil glavne cilje, za uspešno izpeljano tranzicijo oziroma bolj popolno in konsolidirano demokratizacijo pa mu je zmanjkalo tako časa kot politične moči. Proces uvedbe demokracije, kot drugi od Demosovih ciljev, je bil uresničen v institucionalnem smislu, z vzpostavitvijo temeljnih demokratičnih struktur. Istočasno pa je bil Demos ključni dejavnik ne le pri oblikovanju splošnega soglasja o nujnosti osamosvojitve slovenskega naroda, ki se izraža v visokem rezultatu slovenskega plebiscita 23. decembra 1990, ampak je bil tudi glavni akter in instrument nacionalne osamosvojitve, obrambe slovenske samostojnosti v vojni za Slovenijo ter mednarodnega priznanja. ; The purpose of the thesis is primarily to examine the creation, operations, role and importance of Demos – Democratic Opposition of Slovenia as an instrument and actor of national emancipation and democratic transition in Slovenia. Prior to the central part of the analysis key terms and concepts are identified: definition of nationalism and the main theoretical approaches to nationalism, definition of democracy and democratization. For comprehensive understanding of the role and importance of individual political actors, like Demos was in the late eighties and early nineties, we should also be familiar with historical circumstances. At first I tried to stress that the main events and processes in the eighties and nineties had not emerged by themselves but were results of long historical development. Next I discuss broadening of political space, a period of liberalization and flourishing of civil society and also key processes and events on the way to a pluralistic society. The liberalization processes co-created also the political environment, in which the political opposition started to take shape. At the end of the eighties, just before the establishment of Demos, two consistent and incompatible national-political programmes were formed which symbolized the political polarization. New, alternative 'unions' began to link pending democratic elections and confrontations with a group of the so-called socio-political organizations with the Communists Party at the head. The central part of the thesis is the analysis of Demos, the actor of democratization. Within this period I pay particular attention to Jože Pučnik, the most prominent personality of the united democratic opposition, I analyse election programs, results of elections and the creation of new public authorities. In this context, I analyse also their cooperation with the Presidency of the Republic of Slovenia and outline the role of Demos in the independence processes. Demos succeeded in its main intentions, despite the fact that it had not adequate support of the media, no support of the economy nor in the public service and, with the exception of the Slovenian Army and to some extent police forces, the repressive authorities. Despite all these Demos accomplished its main objectives, however, for a successful transition or a more complete and consolidated democratization it ran out of time and political power. The process of introducing democracy was realized in a formal sense, with the establishment of basic democratic structures. At the same time Demos was a key factor in the creation of the general consensus on the necessity of the Slovenian independency which is shown in the high score of the plebiscite on 23rd Dec 1990. Demos was also the key actor and an instrument of the national independence process, the defence of the Slovenian territory in the war for Slovenia as well as in the process of the international recognition of the new Slovenian sovereign state.
Uvod in opis problema: Obravnava bolnikov s tujki v dihalih je stresna situacija, saj je potrebno hitro ukrepanje s strani operacijske ekipe, ki sodelujejo pri obravnavi bolnika. Tujke odstranjujemo v splošni anesteziji z bronhoskopijo oziroma s togim bronhoskopom, ki je endoskopska tehnika za pregled sapnika ter proksimalnih delov bronhijev ter odstranjevanje tujkov iz dihal. Metodologija: V retrospektivni presečni raziskavi smo pregledali podatkovno bazo bolnišničnega informacijskega sistema MEDIS UKC Maribor v desetletnem obdobju od leta 2005 do leta 2015. V raziskovalni vzorec smo vključili bolnike z vključitvenimi kriteriji diagnoz iz Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov (MKB-10). Nadalje smo iskali po šifrantu Klasifikacije terapevtskih in diagnostičnih postopkov (KTDP) ter po opravljenih posegih s šiframi posegov. Nato smo v magistrskem delu s slikovnim materialom opisali postopek toge bronhoskopije. V zadnjem delu smo na simulatorju prikazali možnost umetnega predihavanja preko togega bronhoskopa. Rezultati: V desetletnem obdobju je bilo na oddelku za ORL in MFK obravnavanih 38 primerov suma na tujek v dihalih. V 24 primerih je šlo za pediatrične bolnike. Najmlajši je bil star 1 leto, najstarejši 14 let. Tujek, ki je bil v dihalih najpogosteje, je bil arašid. Najpogostejša lokacija zagozditve tujka je desni glavni bronhij, in sicer v 19 primerih. Najpogostejša napotna diagnoza bolnikov, napotenih na oddelek za ORL in MFK, je sum na tujek. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja ter smejanje, govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Od 14 primerov pri odraslih je bilo 8 bolnikov hospitaliziranih s spremljajočimi boleznimi. Sklep: Največ tujkov smo zasledili pri otrocih v starosti med 1 in 3 leti. Tako kot je pri otrocih razlog aspiracije tujkov raziskovanje okolja, tekanje, smejanje in govorjenje pri hranjenju, je pri odraslih vzrok spremljajoča osnovna bolezen. Najpogosteje je bil tujek zagozden v desni glavni sapnici. Najpogostejši tujek pri otrocih je bil arašid, pri odraslih jabolko. ; Introduction and description of the problem: Treatment of patients with foreign bodies in the respiratory system, is a stressful situation, since a rapid action is required from the operating teams, involved in a patient management. Foreign bodies are removed under general anaesthesia with a bronchoscopy or with a rigid bronchoscope, which is a technique for an endoscopic inspection of the trachea and for proximal parts of the bronchi and removing foreign bodies from the respiratory tract. Methodology: In a retrospective cross-sectional, study we have examined a database of hospital information system MEDIS UKC Maribor, the ten-year period, from 2005 to 2015. The research sample included patients with inclusion criteria diagnoses from the International Classification of Diseases and Related Health Problems (ICD-10). Later on, we were searching in the codebook Classifications therapeutic and diagnostic procedures (KTDP) and the work done by the codes interference. Then we had the master's work with imagery to describe the process of rigid bronchoscopy. In the last section we had a simulator to show the possibility of artificial ventilation through the rigid bronchoscope. Results: In the ten year period, the Department of ENT and MFK dealt with 38 cases of a suspected foreign body in the respiratory system. In 24 cases pediatric patients patients were involved. The youngest was one year old, the oldest fourteen years old. The object that was most often in the respiratory system was a peanuts. The most common location of the entrapment of the foreigner is in the right main bronchus and in the 19 cases. The most common referral diagnosis of patients, referred for ENT and MFK department, is suspected foreign body. Just as in children's cases, where the reasons for the aspiration of foreign material are environmental research while laughing and, speaking during feeding, the adult's cases are accompanied by basic cause of disease. Eight of fourteen adult's patients were hospitalized with the concomitant illness. Conclusion: Most foreign bodies were seen in children aged between one and three years. Just as in children's case, where the reason for aspiration of foreign bodies, are environmental research, running, laughing and talking despite the feeding, the adult's cases are accompanied by the cause underlying disease. Mainly, a foreign object was jammed in the right main bronchi. In children's cases a peanut was the most common foreign body, while for adults this was an apple.
Magistrsko delo obravnava problematiko poslovnih pogajanj v podjetju Metal Ravne, d.o.o., natančneje pogajanja med domačimi in ruskimi poslovnimi partnerji. Pogajanja so pomembna sestavina poslovnega delovanja in posebna dejavnost menedžerjev v organizacijah. So večsmeren proces sporazumevanja za usklajevanje interesov, v katerem več udeležencev vpliva medsebojno pri nastajanju skupnih odločitev. Dobra pogajanja morajo usklajevati interese in hkrati obvladovati nasprotja med udeleženci organizacije, ki so lahko notranji ali zunanji. Nasprotja v pogajanjih so gonilo napredka, usklajeni interesi kot rezultat pogajanj pa pogoj za uspešnost organizacije. Nasprotno pa se neusklajeni interesi lahko izrodijo v škodljive spore, ki nikomur ne koristijo. Dober pogajalec se ne rodi, ampak so dosego stopnje dobrega pogajalca potrebne večletne izkušnje. Izkušenost pa posledično prinese tudi izkušnje v načinu priprave za pogajanje, načinu komuniciranja in v pripravi strategije. Vse to je potrebno, saj zaradi vedno večjega odpiranja tujim trgom in povezovanja držav, poslovna pogajanja potekajo med pogajalci iz različnih kulturnih okolij, s specifičnim sistemom vrednot in pričakovanj. Te razlike v stališčih, prepričanju in percepciji so skupaj z mnogimi drugimi značilnostmi kulture temeljnega pomena za dobra mednarodna pogajanja in imajo velik vpliv na sam potek pogajanj. Poznavanje kulture nasprotne strani pomeni določeno prednost v pogajanjih, saj se z dobro pripravo na sama pogajanja skrajša čas pogajanj in hkrati pripomore k sklenitvi sporazuma, ki je za obe pogajalski strani najbolj zaželjen. Priprave na pogajanja s tujimi poslovnimi partnerji igrajo pomembno vlogo, kajti pri sami pripravi pogajanj izkušen pogajalec dobro spozna kulturo pogajalskega partnerja, strategijo pozna, stil, nebesedno komunikacijo in ostale dejavnike, ki vplivajo na potek in rezultat pogajanj. Neizkušeni pogajalci pogosto delajo omenjene napake, popolnoma ignorirajo kulturne razlike nasprotne strani itn. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru pokazati, kakšne so razlike med slovenskimi in ruskimi pogajalci, kakšna je razlika v pogajalskem stilu in slogu, pogajalski strategiji, poslovnih običajih in poslovnem bontonu. Leta 2007 je namreč rusko podjetje KOKS postalo večinski lastnik Metala Ravne kot tudi večinski lastnik Slovenske industrije jekla. Kot večinski lastniki podjetja Metal Rusi odločajo o vlaganju v investicije. In prav to področje je temeljno pri pogajalski dejavnosti podjetja. Ob obravnavi problematike v podjetju Metal smo ugotovili, da so pogajanja podjetja Metal z ruskimi partnerji še v povojih. ; Master's thesis deals with the issue of business negotiations in the company Metal Ravne, d.o.o., concentrating on negotiations between the Slovenian and Russian business partners. Negotiations are an important element of business activity and a specific activity of managers in organisations. They are a multi-way process of communication for a coordination of different interests, in which several participants interact in the formation of joint decisions. Successful negotiations coordinate interests and manage conflicts between participants, which may be internal or external. Conflicts in negotiations are the driving power of progress while adjusted interests as a result of negotiations are the precondition for a successful organisation. On the other side, unadjusted interests may deteriorate into detrimental misunderstandings and disputes which is of no use to anyone. A negotiator is not born. It takes many years of experience to develop the skills necessary to become a successful negotiator. This eventually also brings experience in the way how we prepare ourseself best for negotiations, in the way how we communicate and how we prepare our strategy. All this is necessary as - due to an increasing opening of foreign markets and bonding among countries - business negotiations run between negotiatiors from a different cultural background, each with a specific system of values and expectations. These differences in attitudes, beliefs and perceptions, along with many other characteristics of culture, are essential for successful international negotiations and they have a major influence on the negotiation process itself. Knowing the culture of the opposite negotiating partner represents a certain advantage since good preparations for the negotiation itself reduce the time of negotiations, simultaneously contributing to the conclusion of the agreement most desired by both negotiating partners. Preparations for negotiations with foreign business partners play an important role since – already before negotiations - an experienced negotiator learns the culture of the opposite negotiating partner, his strategy, style, non-verbal communication and other factors which have influence on the course and on the outcome of negotiations. Inexperienced negotiators often make mistakes, completely ignoring cultural differences of the opposite partner and similar. This Master's thesis concentrates on revealing differences between the Slovenian and Russian negotiators, on differences in their negotiation style, strategies, business practices and business etiquette. In 2007, the Russian company KOKS became the majority owner of Metal Ravne, d.o.o. and also the majority owner of the Slovenian Steel Group, d.d. In this capacity, the Russians now make decisions on investments. And this is exactly the area which is essential in the negotiatiation business of the company. When analysing this issue in the company Metal Ravne, d.o.o., it was established that negotiations between Metal Ravne, d.o.o. and the Russian partners are still in the early stages of development
Dogajanje v času komunistične revolucije bistveno vpliva tako na stanje kot tudi na razumevanje sodobne slovenske družbene situacije. V disertaciji avtorica v luči idejnega nasprotja med krščanstvom in komunizmom ter na podlagi konflikta, ki se je obenem razvil v obdobju revolucije, razišče vzroke in podlage za omenjeni vpliv. Avtorica v delu pokaže na temeljno povezanost sodobnega položaja in komunistične revolucije na Slovenskem. Kot pojmovni okvir ter orodje za razumevanje izbere Girardovo mimetično teorijo in teorijo o grešnem kozlu. Girard namreč kulturo opisuje kot mimetični cikel, kjer posameznik posnema drugega (tako se začne že v samem otroštvu, ko otrok posnema starše in s tem postane družbeno bitje). Posnemanje je gonilo vsake družbe. Poleg tega pa posnemanje lahko omogoči tudi uničenje družbe, kulture. Girard vpelje grešnega kozla kot razrešitev konflikta, kjer imata dva subjekta enako željo in se skupaj obrneta proti grešnemu kozlu, ki zanju predstavlja vzrok mimetične krize, in je njegovo žrtvovanje pogoj za ponovno vzpostavitev družbenega reda in socialne varnosti. Ta teo-retični okvir omogoča tudi raziskovanje preteklih družbenih konfliktov, posebej pa tudi njihovih posledic v sodobnosti, vključno z vidiki spravnih procesov ter tranzicijske pra-vičnosti. Zato ga avtorica plodno uporabi pri omenjenem raziskovanju. Kot dve nasprotujoči idejni podlagi avtorica predstavi krščanstvo in komunizem, ki sta že v svojem idejnem temelju diametralno nasprotni, posebej pa ju prikaže preko Girar-dove teorije. Krščanstvo s krističnim pojmovanjem osebne svobode izstopi iz cikličnosti mehanizma grešnega kozla, komunizem pa prav nasprotno temelji na mimetičnosti. Žrt-vena znamenja v Girardovem pojmovanju, ki opravičijo umor grešnega kozla, temeljijo na dejstvih, ki postanejo sprejemljiva za umor, ne glede na (ne)resničnost le-teh. Implementacija Girardove teorije na slovensko situacijo zajema dva ključna vidika. Prvi vidik je žrtvovanje nasprotnikov komunistične revolucije z žrtvenimi znamenji kolabo-racije, nemirov … Omenjeno žrtvovanje omogoči vzpostavitev totalitarnega komunisti-čnega režima v kraljevini Jugoslaviji in s tem tudi na Slovenskem. Komunizem kot tota-litarni režim ne dopušča alternative, človeka uniformira in osami. Obenem vzpostavi totalni nadzor in teror. Krščanstvo po drugi strani človeka opolnomoči z bogopodobnos-tjo in s tem edinstvenostjo, nedotakljivostjo, nezamenljivostjo ter svobodo. Drugi vidik pa zadeva dejstvo, da konflikt iz časa komunistične revolucije še vedno ni razrešen ter je vladavina prava in vzpostavitev demokratične družbe še vedno nedokon-čan projekt. Kljub demokratični državni ureditvi in propadu komunizma kot dolgoroč-nega družbenopolitičnega in ekonomskega sistema avtorica poudari dva izziva sodobne družbe na Slovenskem. Prvi je prisotnost komunistične ideologije v razmišljanju in delovanju posameznikov, drugi izziv pa je nezadostna uveljavitev tranzicijske pravično-sti. Omenjeni vidiki analize temeljijo najprej že v samem idejnem nasprotju in zasnovi tako komunizma kakor tudi krščanstva. Krščanstvo in komunizem sta v svojem temelju različna. Poseben poudarek je na vidikih dojemanja človeka kot svobodnega in razumskega bitja v obeh idejnih okvirih. Komunizem s komunistično revolucijo nastopi proti človeku, proti človekovemu dostojanstvu in proti človekovi svobodi in s tem krščanstvo postavi v obrambno držo. S tem pa tudi Cerkev, ki je kot ene vidnejših institucij komunistična revolucija ni prevzela in obvladovala, postane braniteljica človekovega življenja in človekovih pravic, obenem pa je postavljena nasproti komunistični revoluciji. Krščanstvo in tudi Cerkev se posluži različnih načinov obrambe in upora, ki niso vselej povsem skladni s krščanskim naukom. Metode obrambe so bile: krščanska drža v odnosu do vojne, do sočloveka, do okupatorja in do revolucionarnih sil, fizična obramba, sodelovanje tako z okupacijskimi kakor tudi revolucionarnimi silami, kulturna, medijska in politična udejstvovanja. Kljub temu je revolucionarno nasilje eskaliralo predvsem v zadnjih letih druge svetovne vojne in prvih letih po revoluciji. Situacije, v katere so bili postavljeni posamezniki na Slovenskem, niso bile enoznačne ali enostavne. Ni šlo zgolj za izbiro med revolucionarno ali protirevolucionarno stranjo, temveč so bile okoliščine zaradi okupacijskih sil bolj zapletene. Ljudem je grozilo neodobravanje, preganjanje ali nasilje z vseh strani. Komunistična partija je monopolizirala odpor proti okupacijskim silam. Že zametki kakršnekoli druge neodvisne organizacije upora so bili lahko kaznovani. Nemalo kristjanov je z namenom domoljubnosti ali nezmožnosti izognitve mobilizaciji postalo del osvobodilnega gibanja, ne glede na ideološko podlago gibanja ali organizacije, ki je gibanje organizirala. Cerkev kljub temu ni bila preveč zaželen partner v uporu, o čemer priča tudi Kardeljevo navodilo: "Duhovne v četah vse postreljajte" (Griesser-Pečar 1996, 109). Ne zgolj navodilo, tudi načrtno degradiranje duhovnikov z zaporom, priporom, deportacijami in usmrtitvami so priča odnosu komunistične partije do cerkvenih dostojanstvenikov. Revolucionarno nasilje je pustilo neslutene posledice ne zgolj v tedanjem obdobju, temveč tudi za sedanji čas, pri čemer pri avtoričinem raziskovanju teh posledic pomembno vlogo igrajo tudi osebne zgodbe, odgovornost na osebni ter družbeni ravni in medgeneracijski prenos travm, ki onemogočajo pravo tranzicijo iz totalitarnega v demokratični sistem. Tranzicija in tranzicijska pravičnost je torej mehanizem, ki si prizadeva v polnosti izpeljati tranzicijo na osebni in družbeni ravni ter vzpostaviti zaupanje v državne institucije, delovanje državnih struktur. Situacija na Slovenskem sicer nakazuje na nekatere pozitivne učinke tranzicijske pravičnosti, kot sta denacionalizacija in odprtje arhivov. Še vedno pa umanjka uveljavitev pravičnosti na osebni ravni, pri čemer so pomemben vidik spravni procesi ter prekinitev medgeneracijskega prenosa travm. Podobno kot na osebni ravni umanjka pravičnost v javni sferi, na primer pluralizacija medijskega prostora, urejene gospodarske pobude, dialog med različnimi družbenimi skupinami, vključno z vstopanjem verskih skupnosti v javno razpravo, vzpostavljanjem zaupanja v državne institucije ipd. Pogled na komunistično revolucijo na Slovenskem skozi prizmo Girardovega grešnega kozla ponudi edinstven okvir, ki poveže razumevanje komunistične revolucije in komu-nističnega sistema s sodobnim položajem slovenske družbe. Po eni strani Girardov mehanizem grešnega kozla lahko razumemo kot dopolnjenega v komunistični revoluciji, po drugi strani pa mehanizem stremi k dopolnitvi v smislu celovite uveljavitve tran-zicijske pravičnosti. ; The events during the communist revolution significantly influence the state and understanding of the contemporary Slovenian social situation. In the dissertation, in the light of the ideological contradiction between Christianity and Communism, and on the basis of the conflict that developed during the revolution, the author explores the causes and grounds for this influence. In this work the author shows the fundamental connection between the contemporary situation and the communist revolution in Slovenia. She chooses Girard's mimetic theory and scapegoat as a conceptual framework and tool for understanding. Girard describes culture as a mimetic cycle, where the individual imitates the other (this starts from the very childhood, when the child imitates his parents and thus becomes a social being). Imitation is the driving force of every company. In addition, imitation can also become a destruction of society, culture. Girard therefore implements the scapegoat as a conflict resolution where the two entities share the same desire and together turn against the scapegoat, which causes them a mimetic crisis and its sacrifice is a condition for restoring social order and social security. This general theoretical framework also makes it possible – to explore past social conflicts, and in particular their consequences in the present, including aspects of reconciliation processes and transitional justice. Therefore, the author fruitfully uses it in the mentioned research. The author embraces Christianity and communism as two opposing ideological bases, which are already diametrically opposed in their conceptual bases, and are especially illuminated by Girard's theory. Christianity, with its cristian notion of personal freedom, stands out from the cyclical nature of the scapegoat, but communism is, on the contrary, based on mimeticism. Victims of character in Girard's conception that justify the murder of a scapegoat are based on facts that become acceptable for murder, regardless of the (un) reality of them. The implementation of Girard's theory on the Slovenian situation thus encompasses two key aspects. The first aspect is the sacrifice of the opponents of the communist revolution with the sacrificial signs of collaboration, riots, … This sacrifice makes it possible to establish a totalitarian communist regime in Yugoslavia, and thus in Slovenia. Communism, as a totalitarian regime, does not allow an alternative, it uniforms and isolates man. At the same time, it establishes total control and terror. Christianity, on the other hand, empowers man with uniqueness, inviolability, irreplaceability and freedom. Another aspect concerns the fact that the conflict from the communist revolution has still not been resolved, and that the rule of law and the establishment of a democratic society are still, in the eyes of many Slovenians, an unfinished project. Despite the democratic state system and the collapse of communism as a long-term socio-political and economic system, the author emphasizes two challenges of contemporary society in Slovenia. The first is the presence of communist ideology in the thinking and action of individuals, and the second challenge is the insufficient implementation of transitional justice. The aforementioned aspects of the analysis are based first of all on the very conceptual contradiction and conception of both communism and Christianity. Christianity and communism are fundamentally different. Particular emphasis is placed on aspects of the perception of man as a free and rational being in both conceptual frameworks. Communism, by communist revolution, stands against man, against human dignity and against human freedom, thereby placing Christianity in a defensive posture. In doing so, the Church, which as one of the most prominent institutions has not been taken over and controlled by the Communist Revolution, becomes a defender of human life and human rights, while at the same time it stands against the Communist Revolution. Christianity, as well as the Church, uses various methods of defense and rebellion that are not always completely in line with Christian teaching. The methods of defense were the Christian stance in relation to war, to fellow human beings, to the occupier and to the revolutionary forces, physical defense, cooperation with both occupation and revolutionary forces, cultural, media and political activities. Nevertheless, revolutionary violence escalated, especially in the last years of World War II and the first years after the revolution. The situations in which individuals in Slovenia were placed were not straightforward or straightforward. It was not merely a choice between a revolutionary or a counter-revolutionary party, but the circumstances were more complex rather than straightforward because of the occupying forces. People were threatened with disapproval, persecution or violence from all sides. The Communist Party monopolized resistance to the occupation forces. The rudiments of any other, independent organization of resistance could have been punished. Quite a few Christians, for the sake of patriotism or inability to evade mobilization, became part of the liberation movement, regardless of the ideological basis of the movement or the organization that organized the movement. The church was not, however, a much-desired partner in the resistance, as evidenced by Kardelj's instruction: "Shoot the priests in the troops." (Griesser-Pečar 1996, 109) Not only the instruction, but also the deliberate degradation of priests through imprisonment, detention, deportation and execution, are witnesses to the Communist Party's attitude towards Church dignitaries. Revolutionary violence has left unprecedented consequences not only in that time but also in the present, with the author's exploration of these consequences also playing a significant role in personal stories, personal and social responsibility, and the intergenerational transmission of traumas that they preclude a real transition from a totalitarian to a democratic system. Transition and transitional justice is thus a mechanism that seeks to fully complete the transition on a personal and social level, and to establish trust in state institutions, the functioning of state structures. Although the situation in Slovenia points to some of the positive effects of transitional justice, such as denationalization, the opening of archives, it still lacks the enforcement of justice on a personal level ; for example, with regard to aspects of media pluralization, orderly economic initiatives, dialogue between different social groups, including the entry of religious communities into public debate, building confidence in state institutions, etc. The view of the communist revolution in Slovenia through the prism of Girard the scapegoat offers a unique framework that connects the understanding of the communist revolution and the communist system with the contemporary position of Slovene society. On the one hand, Girard's mechanism of the scapegoat can be understood as supplemented in the communist revolution, and on the other, the mechanism seeks to supplement in the sense of the full implementation of transitional justice.