Suchergebnisse
Filter
53 Ergebnisse
Sortierung:
EVROPSKA UNIJA IN RUSKA FEDERACIJA: STRATEŠKI PARTNERKI ALI REGIONALNI TEKMICI? ; European Union and Russian Federation: strategic partners or regional rivals?
In: Maribor
Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem dejanskega in ne zgolj deklarativnega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Dobri odnosi so namreč ključnega pomena v luči pogajanj o novem sporazumu. Ruska federacija je ena izmed najpomembnejših gospodarskih partnerk Evropske unije. Ta povezanost ju sili, da skušata kljub ne vedno enakim in včasih celo nasprotujočim si pogledom globalne in regionalne izzive reševati z medsebojnim sodelovanjem. Magistrska naloga podrobno predstavi odnose med Evropsko unijo in Rusijo ter analizira dejavnike, ki prispevajo tako k pozitivnemu razvoju odnosov kot k naraščanju napetosti. Na podlagi analize magistrsko delo zaključi z ugotovitvijo, da se soodvisnosti med partnerkama ni mogoče izogniti in da je napočil čas, da konfliktne predpostavke izkoristita kot možnosti za poglobljeno sodelovanje in vzpostavitev stabilnih politik za reševanje skupnih izzivov. ; The thesis discusses the question of actual and of not just declarative strategic partnership between the European Union and Russian Federation. Good relations are namely key in the light of negotiations on the new agreement. Russian Federation is one of the most important economic partners of the European Union. Despite not always equal and sometimes even divergent positions this relation forces them to solve global and regional challenges with cooperation. The relationship between the European Union and the Russian Federation is presented in great detail. Individual factors, which contribute to a positive development of relations on the one side and to the increase of tensions on the other, are also analyzed. On the basis of the analysis the thesis concludes that interdependence is inevitable and therefore the time has come to turn conflicting suppositions into possibilities of profound cooperation and establishment of stable politics to cope with common challenges.
BASE
Stojan Cigoj: 1920 - 1989 ; zbornik razprav s simpozija SAZU ob 20-letnici smrti ; [25. marca 2009]
In: Razprave 24
Zsfassungen in engl. Sprache. - Bibliogr. S. Cigoj S. 147 - 174
ZNAČILNOSTI IN POSEBNOSTI POSLOVNIH POGAJANJ Z RUSIJO ; CHARACTERISTICS AND PARTICULARITIES OF BUSINESS NEGOTIATIONS WITH RUSSIA
In: Maribor
Pogajanja so v življenju ljudi prisotna vsakodnevno, saj med seboj neprestano komuniciramo in izmenjujemo informacije. V sam proces pogajanj sta vključena vsaj dva udeleženca, ki lahko imata povsem različne ali pa skupne interese. Namen pogajanj je usklajevanje interesov za doseganje končnega sporazuma, ki naj bi bil koristen za obe strani. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na medkulturna poslovna pogajanja, natančneje na poslovna pogajanja z ruskimi partnerji. V prvem delu naloge sem opredelila teoretični koncept pogajanj, nadaljevala z opredelitvijo poslovnih pogajanj na medkulturni ravni in se nato še natančneje osredotočila na specifični ruski pogajalski slog. Pri pogajanjih s tujimi poslovnimi partnerji velja biti pozoren na številne dejavnike, ki vplivajo na sam izid pogajanj. Potrebno je dobro poznavanje kulture države iz katere prihaja partner, prav tako je zelo priporočljivo vsaj temeljno poznavanje njihov običajev in jezika. V raziskovalnem delu naloge sem povzela izkušnje zaposlenih v izbranem podjetju, ki so se v preteklosti že pogajali z ruskimi poslovnimi partnerji. Za pridobivanje potrebnih informacij sem z zaposlenimi izvedla globinski intervju, ki bo obsegal 15 vprašanj. Na podlagi pridobljenih informacij sem oblikovala smernice za vse poslovneže, ki sodelujejo ali imajo v prihodnosti namen sodelovati z ruskimi poslovnimi partnerji. V sklepnem delu naloge sem povzela glavne ugotovitve in ugotovila, da k uspešnim pogajanjem z ruskimi poslovnimi partnerji v največji meri pripomore dobro poznavanje ruske kulture in njihovih običajev ter vzpostavitev pristnih odnosov, ki temeljijo na osebnem poznanstvu. Prav tako sem ugotovila, da se ruski pogajalski slog močno razlikuje od evropskega. ; Negotiations are present in people's lives every day as each other constantly communicate and exchange information. Negotiation is a process, which includes at least two parties, which may have a completely different or common interests. The purpose of negotiating is to coordinate the interests of achieving a final agreement, which should be beneficial for both sides. In the theoretical part I mainly focused on cross-cultural business negotiations, specifically on business negotiations with Russian partners. In the first part I defined the theoretical concept of negotiations continued with the definition of business negotiations on an intercultural level and then more specifically focused on specific Russian negotiating style. When negotiating with foreign business partners we have to pay attention to a number of factors that affect the outcome of the negotiations. It is very necessary to have a good knowledge about the culture of the country where the business partner comes from and it is also strongly recommended to have a basic knowledge of their customs and language. In the research part of the thesis I summarized the experience of employees in selected company, which negotiated with Russian business partners in the past. In order to get the necessary information from the employees I conducted in-depth interview, which consist of 15 questions. On the base of provided information I made guidance for all businessmen who are or are attempted to collaborate with Russian business partners in future. In the final part of the thesis I summarized the main findings and came to the conclusion that if yu want to be successful in negotiations with Russian business partners, you must have a good knowledge about Russian culture and their traditions. I also found that the Russian negotiating style very different from the European.
BASE
Neizvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Rusiji in Združenem kraljestvu ; Non-execution of Judgments of the European Court of Human Rights in Russia and the United Kingdom
Sodba ESČP mora biti ustrezno implementirana na nacionalni ravni, zato bodo uporabljeni nadzorstveni mehanizmi Sveta Evrope. Ko ESČP izda zoper državo obsodilno sodbo, je posredovana Odboru ministrov, ki mu je na podlagi EKČP zaupana naloga nadzora nad izvršitvijo dokončne sodbe. Odbor ministrov ugotavlja v običajnem ali v razširjenem postopku, ali je država sprejela vse potrebne ukrepe za izvršitev naloženih obveznosti iz pravnomočne sodbe. Če je država izpolnila vse obveznosti iz sodbe, Odbor ministrov sprejme resolucijo, s katero konča nadzor. Združeno kraljestvo in Rusija sta državi, ki v zadnjih letih močno kljubujeta avtoriteti ESČP in zavračata izvršitev nekaterih sodb tega sodišča. V Rusiji so sprejeli sporni Zvezni ustavni zakon z dne 14. 12. 2015 št. 7-FKZ, ki je omogočil Ustavnemu sodišču Ruske federacije, da presoja skladnost sodb ESČP z Ustavo Ruske federacije. V primeru ugotovitve neskladnosti lahko Ustavno sodišče prepreči izvršitev sodbe ESČP. V Združenem kraljestvu že več let kljubujejo sodbi v zadevi Hirst proti ZK, tako da zavlačujejo s sprejemom zakonodajnih sprememb, ki jih je zahtevalo ESČP. Neizvrševanje sodb ima v obeh državah skupno točko – obe sta namreč ogrozili učinkovitost izvrševanja sodb ESČP ravno zaradi volilne pravice zapornikov. Kljubovanje ESČP je v Združenem kraljestvu ostalo na politični ravni, medtem ko je šla Rusija po drugačni poti, saj je sprejela zakonodajne spremembe prav z namenom, da ne bo izvrševala protiustavnih sodb ESČP. V Rusiji ne gre samo za razpravo o razmerju med strasbourškim sodiščem in domačimi sodišči tako kot v Združenem kraljestvu, ampak za kljubovanje države odločitvam v celoti, kar je zaskrbljujoče. Če hočejo ohraniti učinkovit sistem varstva človekovih pravic, si morajo Svet Evrope in njegove članice odločneje prizadevati za dosledno uresničevanje sodb ESČP. ; A judgment of the European Court of Human Rights (abbreviated as ECtHR) must be properly implemented on a national level. For that reason, supervisory mechanisms of the Council of Europe will be used. When the ECtHR delivers a judgment against a state, it is passed on to the Committee of Ministers, which is entrusted with a task of supervising enforcement of a final judgment. The Committee of Ministers finds whether the State has taken all necessary measures to comply with obligations imposed by a final judgment. If the State has fulfilled all obligations, the Committee of Ministers shall adopt a final resolution. The UK and Russia are countries that have strongly defined authority of the ECtHR in the recent years. In several occasions, both states refused to enforce judgments. In Russia, they adopted controversial Federal Constitutional Law of 14 December 2015 no. 7-FKZ that has enabled the Constitutional Court to assess compliance of judgments of the ECtHR with the Constitution of the Russian Federation. If the Constitutional Court finds that a judgment of the ECtHR is not in compliance with the Constitution of the Russian Federation, it may prevent execution of a judgment. For many years, the UK has defied execution of a judgment in the case of Hirst v. the UK by delaying adoption of legislative changes that were required by the ECtHR. Failure to enforce judgments is a common point in both countries. In the UK, resentment against the ECtHR remains at political level. While in Russia, they implemented legislative changes with clear intention not to implement unconstitutional judgments of the ECtHR. If we want an effective system of human rights protection, we must continue to strive toward consistent implementation of judgments of the ECtHR.
BASE
Osamosvojitev 1991: država in demokracija na Slovenskem v zgodovinskih razsežnostih
In: Historia 20
Slovenski tisk v begunskih taboriscih v Avstriji 1945-1949
In: Studia Slovenica, 20
World Affairs Online