Družinska mediacija se je v Sloveniji na okrožnih in ostalih sodiščih začela intenzivno uveljavljati z letom 2010, in sicer po sprejemu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov leto prej. Zakon v 4. členu namreč določa obveznost prvostopenjskim sodiščem (okrajnim, okrožnim in delovnim) ter višjim sodiščem in Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da sprejmejo in uveljavijo programe alternativnega reševanja sporov, v okviru katerih je obvezno potrebno zagotoviti mediacijo kot obliko ARS. Družinska mediacija kot podvrsta mediacije je proces, v katerem nepristranska tretja oseba pomaga udeležencem, ki so se znašli v situaciji razpada družine, še posebej parom ob ločitvi ali razvezi, da se bolje sporazumevajo med seboj ter se sporazumno in zavestno odločijo o nekaterih ali vseh zadevah glede ločitve, razveze, otrok, financ ali lastnine ter tako pripomorejo k izboljšanju komunikacije med strankama. Magistrsko delo na kratko predstavi pojem alternativnega reševanja sporov ter podlago za izvajanje programov alternativnega reševanja sporov, natančneje pa se osredotoči na sam pojem družinske mediacije, na njene podlage za izvajanje v Sloveniji ter njena temeljna načela, posebnosti in prednosti. Del magistrskega dela so tudi predstavljeni statistični podatki posameznih okrožnih sodišč od začetka izvajanja družinske mediacije posameznega okrožnega sodišča do leta 2017 glede števila zadev, ki se rešujejo z družinsko mediacijo, ter sama uspešnost družinske mediacije. Ta se osredotoča na pojem uspešnosti družinske mediacije ter možnemu trendu naraščanja uspešnosti zaradi vedno večje urejenosti družinske mediacije na zakonodajnem področju. ; Family mediation has been intensely enforced in district courts since 2010 due to adoption of the Law of alternative dispute resolution in litigation one year prior. The law regulates that all first instance courts (district and labour courts), higher courts and The higher labour and social court must accept and enforce alternative dispute resolution programs in which mediation is an important method they must provide within those programs. Family mediation is a process in which the third, neutral person helps the participants, who are a part of a family breakup, especially couples throughout divorce, to communicate better with each other and that the participants agreeably and conciously make decisions about some or all matters referring their divorce, finances, children or property during their dispute. This third neutral person helps the participants improve their communication with each other. Master's thesis represents alternative dispute resolution program and the legislative basis for implementation of ADR programs. It focuses more precisely on the concept of family mediation, its legislative basis for implementation in Slovenia, fundamental principles of family mediation, special features and advantages of family mediation. An important part of master's thesis are statistics of district courts on family mediation from the beginning until 2017 about the number of cases, which are being solved with the help of family mediation and the number of cases that have been succesfully solved with the family mediation. It focuses on possible trends of constant higher number of succesfully closed cases with family mediation and its connection to better legislative basis of ADR in Slovenia.
Izgorevanje fosilnih energentov negativno vpliva na naš planet in v veliki meri pripomore k negativnim spremembam našega okolja. Z namenom preprečitve teh sprememb se od devetdesetih let prejšnjega stoletja v svetu, tudi v političnem opredeljevanju, vse bolj krepi zavedanje, da je treba ukrepati in s tem namenom svetovne politike vse več pozornosti posvečajo uvajanju programov, s katerimi bi te spremembe preprečili oziroma jih vsaj omilili. Evropska unija ima pri aktivnostih varovanja okolja vodilno vlogo v svetu. Predvsem pa znotraj unije skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev varstva okolja in državam članicam nalaga obveze za izpolnjevanje skupnih ciljev in dopušča ukrepe, ki naj bi zagotovili izpolnitev zadanih ciljev. S tem namenom dopušča tudi izjeme od načelne prepovedi dodeljevanja državnih pomoči. Le te so dopustne le, če so skladne s pravili, ki opredeljujejo njihovo dodelitev, katera so v izključni pristojnosti Evropske komisije, in uresničujejo cilje skupnega interesa, kar skrb za varstvo okolja zagotovo je. Tako je, dodeljena skladno z enimi od takšnih pravil, to je s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo) , izjemoma dopustna tudi državna pomoč proizvajalcem, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, če je predhodno tudi potrjena s strani Evropske komisije. Takšna državna pomoč, je bila leta 2009 z Energetskim zakonom uveljavljena tudi v Republiki Sloveniji, kot podpora za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov v okviru podporne sheme. Uveljavitev podporne sheme je bila smiselna in predvsem potrebna z namenom spodbuditi potencialne investitorje k investicijam, ki bodo prispevale k razvoju oziroma povečanju deleža električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, v skupni bruto končni rabi električne energije. Evropska unija je Republiko slovenijo z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov namreč obvezala do leta 2020 doseči 25 odstotni delež energije iz obnovljivih virov v skupni bruto končni rabi energije. Proizvajalci, ki so zgradili oziroma namestili proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov so tako lahko v okviru podporne sheme pridobili podpore, namenjene za pokritje razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva, in prihodki od prodaje te proizvedene električne energije na trgu. Ker so bile vrednosti podpor določene administrativno, na podlagi vrednosti primerljivih investicij pred uveljavitvijo podporne sheme, in v obdobju med leti 2010 in 2012 niso bile usklajene z razmerami enakih investicij posameznih tehnologij na trgu (katerih cene so se bolj ali manj prepolovile), so v mnogih primerih proizvajalcem dodeljene podpore, za katere se izkazuje, da niso sorazmerne in presegajo dopusten obseg državne pomoči opredeljen tako v smernicah o državni pomoči za varstvo okolja in (energijo), kot tudi v nacionalni zakonodaji. V takšnih primerih bi država načeloma morala poseči v že dodeljene državne pomoči, ki se bodo proizvajalcem izplačevale za vso proizvedeno električno energijo v obdobju 15 let od namestitve proizvodne naprave, in jih, skladno z zakonodajnimi določbami, korigirati tako, da bodo služile svojemu namenu, to je pokritju razlike med stroški proizvodnje, vključno z normalnim donosom na vložena sredstva in prihodki od prodaje te energije na trgu. ; The combustion of fossil fuels has a negative impact on the environment and has become a major contributor to negative changes in our environment. To prevent these changes, the awareness that action must be taken has been present from the 1990s onward, including political actions. Global governance, therefore, pays more attention to the introduction of the programmes that prevent or at least mitigate these changes. The European Union has a leading role in the combat against climate changes. The Member States are responsible for meeting common objectives to protect the environment and to implement the measures for the fulfilment of these objectives. In this view, exceptions to the general prohibition on state aid are allowed. These exceptions are allowed only if they are in compliance with the rules that determine their allocation and falling within the exclusive jurisdiction of the European Commission, as well as if they meet the common targets related to environmental protection. In lines with one of these rules, Guidelines on State aid for environmental protection and energy, a state aid for the production of electricity from renewable sources is permitted. This state aid must be previously approved by the European Commission. By implementing the Energy Act in 2009, Slovenia has established such state aid as a support for the production of electricity from renewable energy sources within the frame of the support scheme. The introduction of the support scheme was a sensible and above all the necessary solution to encourage investors for investments that will contribute to the development and to increasing the share of renewable electricity in the gross final electricity consumption. By the Directive 2009/28/EC of the European Parliament and of the Council on the promotion of the use of energy from renewable sources Slovenia become committed to achieve a 25 percent share of energy produced from renewable sources by 2020 in the gross final energy consumption. Producers who built or installed the facilities for the production of electricity from the renewable sources received the support within the support scheme ; the support was intended to cover the difference between the production costs, including a normal return on assets, and the revenues from the sale of electricity in the market. These supports were determined administratively on the basis of comparable investments before the support scheme was implemented ; in the period between 2010 and 2012 were not in compliance with the requirements for comparable investments in the market (prices of these investments were more or less halved). Due to that, many producers were granted the supports, which are not proportional and exceed the admissible amount of state aid determined by the Guidelines on State aid for environmental protection and energy, and national legislation. In such cases, the state should intervene in already granted supports, which are to be paid to producers for the produced electricity over the period of 15 years from the installation of the production facility. In accordance with the legislation, supports should be amend in a way to serve their purpose, that is to cover the difference between the production costs, including a normal return on assets, and the revenues from the sale of electricity in the market.
Magistrska naloga obravnava pomen neprofitnih organizacij pri izboljšanju kvalitete življenja slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih. S pomočjo različnih definicij sem umestila neprofitne organizacije v družbeni prostor, predstavila njihov izvor in pomen. Slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni se lahko vključujejo v družbo in na trg dela, vendar pri tem zaradi svoje oviranosti potrebujejo pomoč. Posebej sem se osredotočila na dve neprofitni organizaciji, in sicer na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije. Obravnavala in opredelila sem programe, ki jih izvajata organizaciji v javnem interesu. V nadaljevanju empirični del vsebuje primerjavo programov med organizacijama. Pri tem sem si zastavila dve raziskovalni vprašanji. Pri prvem vprašanju sem ugotavljala ''Kakšne so podobnosti in razlike med programi?'' Odgovor na to vprašanje sem izoblikovala na osnovi analize vsebine programov. V drugem raziskovalnem vprašanju sem ugotavljala kako storitve, ki jih imajo programi vplivajo na kakovost življenja slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih. Odgovor na to vprašanje sem pridobila z intervjuji. Zaslediti je kar nekaj skupnih značilnosti med programi, vendar so tudi razlike. Obe organizaciji imata specifične programe glede na prilagojenost ciljnim skupinam. S pomočjo intervjujev z uporabniki programov sem ugotovila, da programi pomembno vplivajo na izboljšanje kvalitete življenja omenjenih ranljivih skupin. V zaključnem delu sem na podlagi analize vsebine programov in izkušenj uporabnikov oblikovala priporočila. ; This master's thesis deals with the importance of non-profit organizations in improving the quality of life of blind and partially sighted people, the deaf and hearing sighted people. Here, non-profit organizations were put into social spaces through various definitions and I will also present the origin and significance of the non-profit sector. The blind and the partially sighted, the deaf and hearing sighted can be involved in society and the labour market, but require help due to their disabilities. I specifically focused on two non-profit organizations, namely, the Union of the Blind and Partially Sighted of Slovenia and the Union of the Deaf and Hearing Sighted of Slovenia. I discussed and defined the programmes, which are implemented by organizations in the public interest. The following master's thesis contains a comparison of the programmes between the organizations. I developed two research questions. The first was defined as, ''What are the common characteristics and differences between the programmes in the organizations?''. I developed the answer to this question based on an analysis of the programme content. For the second research question, I determined how the services and the programs influence the quality of life of the blind and partially sighted, the deaf and the hearing sighted. I came to my conclusions through a number of interviews. There are quite a few common features to follow but there are also certain differences. Both organizations have specific programmes with regards to adjustments in such vulnerable groups. Through interviews with the programme users, the empirical part shows that such programmes influence the improvement of the quality of life of these vulnerable groups. In conclusion, I also made recommendations based on an analysis of the content of the programmes and user experiences.
Politična korektnost predstavlja velik problem v današnji družbi, ki skuša biti inkluzivna. V inkluzivni družbi je namreč pomemben jezik, ki ga uporabljamo, saj ne želimo nikogar diskriminirati ali izključiti iz družbe. Magistrsko delo se osredotoča na politično korektne in nekorektne izraze, ki se pojavijo na socialnem omrežju Twitter v času predvolilne kampanje v ZDA in v Avstriji. Zanimal me je predvsem jezik štirih predsedniških kandidatov: Donalda Trumpa in Hillary Clinton iz ZDA ter Norberta Hoferja in Alexandra van der Bellena iz Avstrije. S pomočjo izbranih objav na socialnem omrežju Twitter sem skušala poiskati povezave med Avstrijo in ZDA. V teoretičnem delu sem navedla vse potrebne definicije in prikazala politično korektnost v povezavi z drugimi jezikovnimi fenomeni, kot so tabuji, stereotipi in predsodki. Ločeno sem obravnavala politično korektnost v Avstriji in politično korektnost v ZDA. Zanimala me je tudi povezava politične korektnosti s svobodo govora. Raziskala sem, s katerimi zakoni je urejena pravica do svobode govora v Avstriji oz. Evropi ter v ZDA. V empiričnem delu sledi analiza izbranih objav. Vse politično nekorektne in politično korektne izraze, ki so se pojavili v času predvolilne kampanje, sem razdelila v kategorije in jih analizirala tako statistično kot tudi jezikovno. Rezultati so pokazali razliko med ZDA in Avstrijo glede rabe politično korektnega jezika in zmage na volitvah. V ZDA je namreč zmagal kandidat, ki je med kampanjo uporabil največ politično nekorektnih izrazov. V Avstriji pa je zmagal politično najbolj korekten kandidat. Največ različnih politično nekorektnih izrazov se je pojavilo na področju rasnega/etničnega razlikovanja, kar sem tudi pričakovala. ; Political correctness matters for inclusive society. Language that we use is very important in an inclusive society because we do not want to discriminate or exclude anyone from society. This master's thesis focuses on politically correct and politically incorrect terms that appeared in the social network Twitter during the election campaign in the USA and Austria. I was interested in the language of the four presidential candidates, Donald Trump and Hillary Clinton from the USA, and Norbert Hofer and Alexander Van der Bellen from Austria. I tried to find similarities and differences between Austria and the USA with the help of selected posts on Twitter. The theoretical part, contains the definition of political correctness and show political correctness in relation to other linguistic phenomena, such as taboos, stereotypes and prejudices. Political correctness in Austria and political correctness in the USA are compared and political correctness is associated to the freedom of speech. The legislation regulating right to the freedom of speech in Austria and in the USA is discussed. The empirical part presents an analysis of selected Twitter posts. All politically incorrect and politically correct terms that were found during the election campaign were divided into categories and analyzed both statistically as well as linguistically. I have found out that politically correct language is not necessary for an election victory. In the USA a candidate who used the most politically incorrect expressions during the campaign won. In Austria, on the other hand, the most politically correct candidate won. Most politically incorrect expressions appeared in the category racial/ethnical discrimination, which was expected.
"Ich habe keine Ahnung." (Kermani, 2009, 86) Das behauptet Navid Kermani in seinem Essay Die Terroristen sind unter uns, der 2009 im Band Wer ist Wir? Deutschland und seine Muslime erschienen ist. Es ist ein sehr wichtiger, ja zentraler Satz, der oft gedacht, aber selten öffentlich ausgesprochen wird. Niemand, der eine leitende Position in der Politik, der Wirtschaft oder beim Militär bekleidet, darf es sich leisten, diesen Satz in den Medien zu äußern, aber auch im Wissenschaftsdiskurs darf er nicht verwendet werden, es sei denn als Zitat. Es gibt mindestens drei Eigenschaften dieser Aussage, die sie für die erwähnten Diskurse ungeeignet machen. Erstens das Sprachniveau: durch den etwas saloppen Beiklang lässt sich die Aussage dem umgangssprachlichen Niveau zuordnen und nicht dem Niveau offizieller oder wissenschaftlicher Reden. Zweitens ihre Struktur: durch die Ich-Form wird der Satz zur Aussage des sprechenden Subjekts über sich selbst, nicht über einen Sachverhalt. Und drittens die Semantik: Das verneinte Substantiv spricht dem Subjekt nicht nur jedes rationale Wissen ab, das sich argumentieren und belegen ließe, sondern auch jede andere Grundlage, auf der sich eine Aussage zu einem Sachverhalt formulieren ließe, also auch Vermutungen, Vorurteile, Spekulationen, Gefühle oder die Intuition. Das Problem dabei ist nicht, dass auch diese alternativen Grundlagen fehlen, sondern dass sie, durch die Wahl des Substantivs "Ahnung", überhaupt als Möglichkeit eingeräumt werden. Wenn durch diese Merkmale die zitierte Aussage aus dem Rahmen fachbezogener Diskurse fällt und sogar für journalistische Textformen unpassend ist, so ist sie im literarischen Diskurs durchaus zulässig. ; The essays of the German writer and professor of Middle East Studies, Navid Kermani, focus on current political and social issues, such as migration, terrorism and the problems of multicultural societies. The article offers an analysis of selected essays and gives a brief overview of their context, including a discussion about the relation between literature and politics as it evolved after World War II in Germany. The analysis makes it possible to see Kermani's essays in the tradition of open dialogical essays that goes back to the writings of Michel de Montaigne, as shown in the theories of Peter V. Zima. The processes of fictionalization that are used by Kermani in his political essays are compared with those used in so called "post-truth" political discourse. Although these processes are comparable and their effects unpredictable, it is possible to locate some basic differences in their narrative structures that can either suggest that the narrator is all-knowing, which reinforces his position of power, or can stress the narrator's tentativeness, which opens the possibility for the reader to enter into a dialogue with him, thus leading to the kind of constructive dialogue that is of fundamental importance for democratic societies. It is the raising of questions and articulation of doubt that Kermani sees as his main task when writing his essays. ; Navid Kermani, nemški pisatelj in profesor orientalistike, se v svojih esejih posveča aktualnim političnim in socialnim vprašanjem, kot so migracije, terorizem in večkulturne družbe. Članek podaja podrobnejšo analizo izbranih Kermanijevih esejev ter jih umesti v tradicijo dialoško odprte esejistike (kakor jo po teoriji Petra V. Zime zastopa na primer Michel de Montaigne) in v kontekst nemških povojnih razprav o razmerju med literaturo in politiko. Nato postopke fikcionalizacije, kakor se kažejo v Kermanijevih političnih esejih, primerja s postopki v tako imenovanih postfaktičnih političnih diskurzih. Čeprav so postopki primerljivi in njihovi učinki načelno nepredvidljivi, je mogoče locirati temeljne razlike v njihovi narativni strukturi, ki lahko sugerira vsevednost pripovedovalca in s tem krepi njegovo pozicijo moči ali poudarja njegovo negotovost ter tako bralcu odpira možnost, da z njim stopi v konstruktiven dialog, ki je temeljnega pomena za demokratične družbe. Prav v odpiranju vprašanj in artikuliranju dvomov Kermani kot avtor esejev vidi svoje pisateljsko poslanstvo.
V času begunske krize leta 2015 se je v Italiji in Grčiji razvil nov način hitrega upravljanja migracijskih tokov, t. i. pristop žariščnih točk, ki temelji na hitri identifikaciji, registraciji in odvzemu prstnih odtisov migrantov ter njihovi nadaljnji preusmeritvi v azilni postopek, postopek vračanja ali premestitve. Čeprav je bil pristop zasnovan kot začasni ukrep, ki naj bi se uporabljal, dokler se izredne razmere ne umirijo, je pristop v praksi implementiran kot trajni mehanizem identifikacije in registracije migrantov, s katerim je Evropska unija (v nadaljevanju: EU) dosegla spoštovanje obveznosti identifikacije migrantov s strani Italije in Grčije, že tako najbolj obremenjenih držav članic. Ker v postopkih identifikacije prihaja do hujših kršitev človekovih pravic, oviranja dostopa do azilnega postopka in diskriminacije na podlagi nacionalnosti, je določenim skupinam de facto odvzeta pravica do mednarodne zaščite. V postopkih vračanja prihaja do kršitev prepovedi vračanja in kolektivnih izgonov, postopki premestitve pa se v žariščnih točkah v praksi ne izvajajo. Uporaba pristopa žariščnih točk tako ni razbremenila Italije in Grčije in ni izboljšala položaja migrantov na poti v Evropo. Odprava sistemskih problemov pristopa, ki so v veliki meri posledica pomanjkanja celovite pravne ureditve in politične volje, bi zato morala zajemati pravno ureditev pristopa v enotnem dokumentu in odpravo spornih praks. Ker so izredne razmere, na katere se uporaba pristopa sklicuje, ob spremljanju političnih in socialnih trendov, v veliki meri predvidljive, bi moral biti poudarek pri izvajanju pristopa na zagotavljanju mednarodne zaščite in ne nadzoru zunanjih meja EU. ; During the refugee crisis in 2015 a new approach of swift migration management developed in Italy and Greece, the so called hotspot approach. The basis of the approach is swift identification, registration and fingerprinting of the incoming migrants for the purpose of redirecting them either to the asylum procedure, returns procedure or relocation procedure. Although designed as a temporary measure, used only until the emergency situation settles down, the approach is implemented as a permanent mechanism for identification and registration of migrants which helped the European union (hereinafter: the EU) achieve compliance from Italy and Greece, already the most burdened states, with their obligation to identify all incoming migrants. Serious human rights violations, obstruction of access to the asylum procedure and discrimination based on nationality occur during the identification process depriving certain groups of migrants of their right to asylum. Violations of the principle of non-refoulment and prohibition of collective expulsions occur during the returns procedures, while relocation procedures are not carried out in the hotspots. The use of the hotspot approach did not relieve the pressure on Italy and Greece nor improve the position of migrants coming to Europe. Systematic problems are largely the result of lack of legal framework and political will and should therefore be addressed with a unified regulation and the end of controversial practices. Since the emergency situation, on which the approach is based, can be largely predicted by observing the current social and political trends the main focus of the approach should be providing international protection instead of control of the EU external borders.
Magistrska naloga preučuje dejavnike, ki so povzročili evropsko migracijsko krizo v obdobju 2015/2016 in njihov vpliv na politično dogajanje v Evropski uniji. Čeprav se je Zahodna Evropa srečevala s problematiko migracij že v preteklosti, Evropska unija ni imela izdelane in sprejete ustrezne skupne migracijske politike. Migracije so postale pomembno politično vprašanje in glavna tema volilnih kampanj. Namen naloge je predstaviti vpliv problematike migracij na odločanje volivcev. Slednji je bil dosežen z analizo volitev nekaterih držav članic ter volitev v Evropski parlament v obdobju od leta 2015 do leta 2019. Ta je pokazala vzpon desnih populističnih in nacionalističnih strank, ki so podporo volivcev pridobivale predvsem s protimigrantsko retoriko. Glede na njihov vzpon se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko porast moči teh strank vplival na način izvajanja skupne migracijske politike in na politično prihodnost Evropske unije. Na podlagi raziskovanja lahko ugotovimo, da migracije bistveno prispevajo k gospodarskemu in družbenemu razvoju posamezne države ter s tem posledično predstavljajo eno osrednjih predvolilnih tem. Rezultati volitev so sicer potrdili porast podpore tovrstnim strankam, vendar ne v tej meri, da bi v Evropskem parlamentu dobile moč oblikovati politično prihodnost Evropske unije. Na kompleksnost migracij vplivajo različni dejavniki, predstavljeni v magistrski nalogi, ki pripomorejo k razumevanju povezave problema migracij z dogajanjem v evropskem političnem prostoru. Ugotovili smo, da migracije predstavljajo pomembno politično vprašanje, saj so odprle ne samo politični, ampak tudi varnostni in ideološki diskurz združene Evrope, kar predstavlja nove izzive za oblikovanje nadaljnje skupne politike Evropske unije in zagotavljanje njene politične stabilnosti. ; This master thesis examines the factors that caused the European migration crisis in the period 2015-2016 and their impact on the political situation in the European Union. Even though Western Europe had encountered the problem of migration already in the past, the European Union did not develop and adopt a proper common migration policy. The issue of migration became an important political question and a central theme of election campaigns. The purpose of the thesis is to present the impact of the migration issue on voters' decision-making by analysing the national elections in some EU member states and the elections to the European Parliament during the 2015-2019 period. The analysis showed the rise of right-wing populist and nationalist parties that gained the support of the voters mainly by promoting their anti-immigration positions. That trend raised concerns on whether the growth in the power of those political parties could affect the implementation of the common migration policy and the European Union's political future. According to the data gathered, migration profoundly contributes to a country's economic and social development and is therefore among the main pre-election topics. Even though the election results confirmed that right-wing populist and nationalist parties were gaining increasing support, they were still not strong enough to gain power in the European Parliament and consequently change the political future of the European Union. There are different factors that affect the complexity of migration. These factors are presented in the master thesis and help understand the connection between migration issues and the European political situation. It was found that migration is one of the major political issues that has opened not only a political, but also an ideological and security discourse in the European context, which presents new challenges in further developing a common EU policy and ensuring its political stability.
V Sloveniji se že vrsto let odvijajo razprave o ustanovitvi druge ravni lokalne samouprave, kljub več poskusom in ustavni zahtevi pa zaenkrat še vedno nimamo pokrajin. Regionalna in širša lokalna samouprava sta stalnici v večini držav Evropske unije (EU), eden izmed ključnih in najpomembnejših vidikov vzpostavitve take oblike oblasti pa je prav gotovo skrbna in ciljno naravnana določitev pristojnosti. V osrednjem delu te naloge so predstavljene okvirne ureditve nalog pokrajin v državah EU po naslednjih vsebinskih sklopih: zdravstvo, regionalni razvoj, gospodarstvo in turizem, izobraževanje in kultura ter infrastruktura, varstvo okolja in kmetijstvo. Naloga na kratko predstavi tudi prispevek Sveta Evrope in EU k razvoju lokalne samouprave na tej vmesni ravni, za jasnejše razumevanje pa poskuša jasno določiti tudi ločnico med federalno in unitarno ureditvijo ter regionalno in širšo lokalno samoupravo. Na koncu dodaja pregled stanja v Sloveniji v povezavi z ustanovitvijo pokrajin, določitvijo njihovih pristojnosti, njihovo ureditvijo v ustavi in trenutni predlagani zakonodaji. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 namreč predvideva tri vrste pristojnosti, in sicer naloge širšega lokalnega pomena, zadeve regionalnega pomena in naloge iz državne pristojnosti. Pri tem bomo morali biti pozorni, da pokrajinam ne bomo naložili preveč državnih pristojnosti in jim tako otežili ali celo onemogočili učinkovito opravljanje njihovih izvirnih pristojnosti. Ustrezna določitev pristojnosti je namreč ključnega pomena, pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč poznavanje dobrih praks drugih držav, vendar pa se moramo vedno zavedati, da jih je treba razumeti v luči njihove družbene realnosti in ne pričakovati popolne preslikave pri nas. ; In Slovenia, discussion about the establishment of the secondary level of local self-government have been going on for years, but despite numerous attempts and a constitutional order, we still do not have provinces. Regional and local self-government are regularities in the majority of States of the European Union (EU), but one of the crucial and most important aspects of the establishment of such an authority is for sure a careful and goal-oriented determination of competences. In the main part of this thesis, we present framework regulations of the tasks of provinces in EU States by the following content sets: healthcare, regional development, economy and tourism, education and culture, infrastructure, environmental protection and agriculture. The thesis also briefly presents the contribution of the Council of Europe and EU to the development of local self-government at this intermediate level, but for better understanding, it tries to set a clear boundary between the federal and unitary regulation and the regional and wider local self-government. Finally, it adds an overview of the state in Slovenia in relation to the establishment of provinces, the determination of their competences, their regulation in the constitution and current proposed legislation. The 1991 Constitution of the Republic of Slovenia namely assumes three types of competences ; tasks of wider local importance, matters of regional importance and tasks within the State competence. In this manner, we will have to be careful to not assign to many State competences to provinces and thus complicate or even prevent provinces from effectively execute their original competences. Appropriate determination of competences is namely crucial and in this matter knowledge about good practices of other States can be of great help to us, but we have to be always aware that we have to understand them in the light of their social reality and not expect their perfect reflection in our case.
Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35 ; Frey v Pruslecki 2008, 5 ; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020 ; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti. ; The doctoral thesis focuses on a country's external trade policy management in relation to the processes witin subnational entities. Our main goal is to identify an optimal approach to realizing national interests in the context of a subnational entity (i.e., the European Union). External trade policy is one of the oldest economic policies. The first discussions on trade issues started among philosophers in Greece 2000 years ago, but global trade as a systematic process emerged in the 15th century. At the beginning of the doctoral thesis, the focus is on the theoretical background ‒ theories of external economic co-operation. We analyse the role of the state and economic diplomacy in different historical periods (mercantilism, liberalism, protectionism, interventionism, liberalisation and globalisation). The most important theoretical finding is (discovered by David Ricardo and confirmed in subsequent theories) that all states, engaged in external trade, gain (we talk about the so called positive sum). Although countries led different external trade policies during various historical periods (liberal or protectionist), theory and experience show that the liberal external trade policy increases competitiveness of an economy. Studies of several economists (Sachs and Warner 1995, 35 ; Frey 1984 ; Pruslecki 2008, 5 ; Krueger 1980, 289) also confirm, that countries with a liberal external trade policy record higher growth rates than those in favour of protectionism. Emerging economies (the so called BRIICS countries ‒ Brasil, Russia, India, Indonesia, China, and South Africa) record higher growth rates in the last twenty years – after liberalising their markets. We analyse the European Union (EU) external trade policy measures, the role of national and subnational (state and non-state) actors, and the interconnectedness of the external trade policy and other national policies. The key actors in the formal process of creating EU external trade policy are: European Commission (Directorate General for Trade), Council of the EU (Trade Policy Committee – formerly 133 Committee ; Coreper, Foreign Affairs Council), European Parliament, non-state actors (associations, non-governmental organisations (NGOs)) as well as actors in the member states (state and non state actors: ministries, diplomatic network, business associations, chambers of commerce, NGOs, etc.). The priority of the EU external trade policy is multilateral trade – successful conclusion of the WTO Doha Development Agenda. In parallel, EU is negotiating preferential trade agreements with several countries and regions. One of the most important trade policy measures is also Market Access Partnership, where active involvement of member states and the business sector is expected. Globalisation has changed the patterns of global economic co-operation and global trade. External trade has become more complex (linked to the competition, energy, environment and sustainable development policies) and the number of actors (state and non-state) involved in the policy has increased significantly. The boundaries between external and internal policies disappear as well. We show the interactions between different actors, negotiating levels, and policies on the World Trade Organisation Doha Development Agenda case, where the positions of the negotiations have to be agreed on at different levels: national, bilateral, regional, and multilateral. External trade policy is an important part of the EU strategic documents (Global Europe: competing in the world, EU 2020), and therefore an important element of the competitiveness policy. The thesis also confirms that the role of economic diplomacy in trade issues has gained importance during the last twenty years. Saner and Yiu (2003) argue that the main function of the post-modern economic diplomacy is representation in the international organisations and influence on other countries' policies.
Prisotnost institucionalne paranoje je lahko za institucijo resen problem. Nezaupanje, dvomi in strahovi med člani lahko pripeljejo do manjše zavzetosti, motiviranosti, uspešnosti in tudi do odhoda zaposlenih, našteto posledično vpliva na samo delovanje institucije. Zato je pomembno, da se ob zaznanih znakih prisotnosti omenjene problematike pravočasno ukrepa. Z magistrskim delom smo želeli seznaniti s sprožilci institucionalne paranoje ter z njenimi učinki in posledicami. Raziskovalni del je bil opravljen s pomočjo anketnega vprašalnika, na podlagi katerega smo pridobili rezultate raziskave. Pri tem so sodelovali zaposleni iz izbranih institucij, natančneje so to Upravne enote, Centri za socialno delo, zdravstveni domovi in Pošta Slovenije. Cilj raziskave je bil ugotoviti prisotnost institucionalne paranoje, vidik podrejenih in nadrejenih glede sprožilcev institucionalne paranoje, njen vpliv na zavzetost zaposlenih v izbranih institucijah in namero zapuščanja institucije. Rezultati analize raziskave kažejo v večini, da ta ni prisotna. Vendar ne smemo zanemariti določenega števila zaposlenih, ki so nasprotnega mnenja. Ugotavljamo, da so se pri zaposlenih z vlogo nadrejenega in podrejenega, ko so odgovarjali z vidika podrejenega, povprečne ocene odgovorov ujemale z odgovori podrejenih. Ko zaposleni z obema vlogama odgovarjajo z vidika nadrejenih, se njihova mnenja ujemajo z mnenji nadrejenih. Lahko predvidevamo, da so se anketiranci z obema vlogama v instituciji resnično vživeli v tisto vlogo, ki je bila v navodilih zahtevana od njih. S preučevanjem problematike institucionalne paranoje smo želeli prispevati določen prispevek, ker je izraz razmeroma neznan, saj o obravnavani problematiki ni veliko zapisanega. Prav tako pričakujemo, da bodo ugotovitve pripomogle k višji stopnji informiranosti o sami problematiki tako znotraj izbranih institucij kot pri strokovni javnosti. ; The presence of institutional paranoia can be a serious problem for an institution. Distrust, doubts and fears among members can lead to less commitment, motivation, and success and even to the employees leaving their jobs, which in turn affects the functioning of the institution. Therefore, it is important to take timely action when signs of the presence of the mentioned problem are detected. In the master's thesis, the triggers of institutional paranoia and its effects and consequences are presented. The research part was performed with the help of a questionnaire, on the basis of which we obtained the results of the research. Employees from selected institutions took part in this research (administrative units, social services, health centres and Pošta Slovenije (the Post of Slovenia)). The aim of the research was to determine the presence of institutional paranoia, the aspect of subordinates and superiors regarding the triggers of institutional paranoia, its impact on employee engagement in selected institutions and the intention to leave the institution. Mostly, the results of the analysis of the research show that it is not present. However, we must not neglect a certain number of employees who disagree. We find that in employees with the role of superior and subordinate, when answering from the point of view of the subordinate, the average ratings of the answers were emphasized by the answers of the subordinates. When employees with both roles answer from the perspective of superiors, their opinions are emphasized by the opinions of superiors. We can assume that the respondents with both roles in the institution really got used to the role that was required of them in the instructions. By studying the issue of institutional paranoia, we wanted to make a certain contribution because the term is relatively unknown, as there is not much written about the issue. We also expect that the findings will contribute to a higher level of information about the issue itself, both within selected institutions and among the professional public.
Razvoj družbe je nujen in za dosego razvoja je treba največ pozornosti nameniti ravno razvoju ljudi. Če konceptu razvoja ljudi dodamo mednarodno perspektivo, dobimo celosten pogled na trenutno stanje v družbi. Ravno mednarodna perspektiva razvoja ljudi in celotna obravnava tematike sta botrovali k izvedbi analize razvoja ljudi v izbranih državah. Z metodo analize so bili pridobljeni vsi potrebni podatki, ki so celotno analizo zaokrožili. Prek analize pridobljenih podatkov so bile države razvrščene v tri skupine. Pri tem so vse razvite in tranzicijske države zajete v vzorec, v primeru razvijajočih se pa so bile države izbrane tako, da so zajeti predstavniki vseh delov Afrike, Azije ter Latinske in Karibske Amerike. Rezultati analize so precej nedvoumni. Izkazalo se je, da samo indeks razvoja ljudi in politična stabilnost države ne zagotavljata močne medsebojne povezave. Pomembno vlogo igrajo tudi pretresi iz začetka 90. let 20. stol. in t. i. svetovni policisti razvitih držav, kar vnaša določeno mero neravnovesja. Na drugi strani pa je bilo pričakovati padec moči povezanosti med razvojem ljudi in izobraževalnim indeksom od razvitih k razvijajočim se. Izkaže se, da je moč povezave največja v tranzicijskih državah, sledijo razvite in na koncu razvijajoče se države. Ugotovitve analize imajo širše učinke za družbeno okolje. Razvoj omogoča oblikovanje razvite družbe in uveljavitev človeku dostojnega življenja. Na osnovi tega bo v prihodnosti mogoče prilagoditi programe razvoja ljudi predvsem v tranzicijskih državah in ostalih delih sveta, ki so precej nestabilni in brez zunanje pomoči. Dejstvo pa je, da so nekatere razvijajoče se države lahko zgled kakovosti primarnih razvojnih programov. ; Development of the country is necessary and for achieving it the biggest focus must be on human development. If we add international perspective to human development, we get a fairly comprehensive view of the current situation in society. It was precisely the addition of an international perspective to the human development and the overall treatment of the topic that contributed to the design of the analysis of human resource development in selected countries. Using the analysis method all necessary data were obtained, which rounded the analysis into a whole. By analysing the data obtained, the countries were classified into three groups. In this, all developed and transition countries are included into the sample, and in the case of developing countries, the countries have been selected to include representatives of all parts of Africa, Asia, Latin America and the Caribbean. The results of the analysis are quite unequivocal. It turned out that only human development index and the political stability of the country do not guarantee a strong interconnection. Shouts from the early 90s of the 20th century and the role of so-called world-wide police officers of developed countries also play an important role, which introduces a certain amount of imbalance. On the other hand, the drop in the strength of the relation between the human development index and educational index from the developed to the developing was expected. It turns out that the power of connections is greatest in transition countries, followed by the developed and ultimately developing countries. The findings of the analysis have broader effects on the social environment. Development enables the creation of developed society the promotion of a decent man's life. On this basis, in the future, human development programs can be adjusted in the transitional countries and other parts of the world, which are rather unstable and without external assistance. It is true that some developing countries can serve as an example of the quality of primary development programs.
V prvem delu magistrskega dela sem se osredotočil na zgodovino in organiziranost gasilcev v Sloveniji in Združenih državah Amerike, predstavil sem požarno preventivo in vzroke za požare. V svetu požari postajajo vedno večji problem, saj zaradi klimatskih sprememb, staranja prebivalstva, malomarnosti ljudi, nepazljivosti, novih tehnologij, različnih novih materialov in zmanjševanja vlaganj v požarno varnost lahko povzročijo vse večjo premoženjsko, materialno in človeško škodo. S tem lahko opozorimo na dejstvo, da je gasilstvo zelo pomembna družbena panoga, ki pa je v Sloveniji slabše cenjena kot v Združenih državah Amerike. K znanju in usposobljenosti gasilcev izjemno pripomorejo zgodovina, organiziranost in vlaganje denarja. Seveda ne smemo pozabiti tudi na izboljševanje zakonodaje področja požarne varnosti, ki zajema tako načrtovanje požarne varnosti in tudi samo gašenje požarov. Organiziranost gasilcev v Sloveniji in Združenih državah Amerike je različno, saj se zdi da so ameriški gasilci bolje tehnično in organizacijsko izurjeni. V zgodovini obeh držav se je zgodilo mnogo uničujočih požarov, ki so terjali veliko smrtnih žrtev in premoženja. V drugem delu magistrskega dela sem opravil statistično analizo števila požarov in škode, ki je pri tem nastala v Sloveniji in v Združenih državah Amerike v obdobju od leta 1992 do leta 2018. V Sloveniji se vsako leto zgodi od 4000 do 6000 požarov, v Združenih državah Amerike pa se v zadnjih letih zgodi od 1,3 milijona do 1,6 milijona požarov letno. Najpogostejši požari so požari v objektih, v prometu, v naravi in v komunalnih ali drugih zabojnikih. V Sloveniji se skozi leta število požarov drastično ni spremenilo, vendar pa število ves čas niha. V Združenih državah Amerike se je število požarov iz leta 1992 zmanjšalo za okoli 25 %. Število poškodovanih v požarih se v Sloveniji v zadnjih letih malce zvišuje, število smrtnih žrtev požara pa ostaja dokaj konstantno. V Združenih državah Amerike obe ti številki skozi leta padata. Izjema je le leto 2001, ko se je zgodil napad na World Trade Center. Premoženjska škoda, ki je nastala v požarih, je v Sloveniji v zadnjih letih okoli 7 milijonov evrov, v Združenih državah Amerike pa se ta številka že več kot 15 let vrti okoli 15 milijard dolarjev. Spet pa je izjema leto 2001 zaradi napada v New Yorku, ki je povzročil več kot 30 milijard denarne škode. ; In the first part of the master's degree thesis, I focused on the history and organization of firefighters in Slovenia and United States of America, I presented fire prevention and the causes of fires. In the world, fires are becoming an increasing problem, as they can cause increasing property, material and human damage due to climate change, population aging, human negligence, carelessness, new technologies, various new materials and reduced investment in fire safety. Therefore, firefighting is a very important social sector, which is less valued in Slovenia than in the United States. History, organization and investment of money contribute enormously to the knowledge and skills of firefighters. Of course, we must not forget to improve the legislation in the field of fire safety, which includes both fire safety planning and firefighting itself. The organization of firefighters in Slovenia and the United States is different, it seems that American firefighters are better technically and organizationally trained. In addition, this profession is also more valued there. There have been many devastating fires in the history of both countries, claiming many lives and property. In the second part of my master's degree thesis, I performed a statistical analysis of the number of fires and damage that occurred in Slovenia and the United States in the period from 1992 to 2018. In Slovenia, between 4,000 and 6,000 fires occur every year. In the United States, however, 1.3 million to 1.6 million fires have occurred in recent years. The most common fires are fires in buildings, in traffic, in nature, and in communal or other containers. In Slovenia, the number of fires has not changed drastically over the years, the number fluctuates all the time. In the United States, however, the number of fires in 1992 fell by about 25 percents. The number of people injured in fires in Slovenia has been rising slightly in recent years, while the number of fatalities in fires has remained fairly constant. In the United States, however, both of these numbers have been falling over the years. The only exception is 2001, when the attack on the World Trade Center took place. The property damage caused by fires in Slovenia in recent years is around 7 million euros, and in the United States this figure has been hovering around 15 billion dollars for more than 15 years. Again, the exception is 2001 due to the attack in New York, which caused more than 30 billion in monetary damage.
Spanje je ena izmed osnovnih življenjskih potreb vsakega posameznika. Kako dragoceno je spanje, po katerem se zbudimo spočiti in naspani, pa se pogosto zavemo šele takrat, ko spanca ni več. Ker v postelji preživimo tretjino svojega časa, je zelo pomembno, da ta čas preživimo oziroma prespimo kakovostno. Ponudba ležišč v Sloveniji presega povpraševanje. Posamezniki imajo na razpolago veliko izbirno območje, a ker je konkurenca med ponudniki vsak dan ostrejša, se nam je pojavilo vprašanje, kako se posameznik odloči za nakup določenega ležišča. Se odloča na podlagi blagovne znamke, cene, garancije, preizkusa, naravnih materialov ali zgolj na podlagi oglasov, priporočil prijateljev in znancev, prodajnega osebja ali prodajnega mesta? To je vprašanje, ki smo ga želeli raziskati in prikazati ključne dejavnike procesa odločanja, ki vplivajo na posameznika in ga privedejo do odločitve za nakup oz. nenakup ležišča. Teoretični del magistrskega dela je predstavljen v drugem poglavju. S pomočjo izbranega gradiva s področja problematike na področju nakupnega vedenja porabnikov smo opredelili kulturne, družbene, osebne in psihološke dejavnike nakupnega vedenja. Predstavili smo proces odločanja pri nakupu ležišča ter dejavnike, ki vplivajo nanj, ter opredelili stopnje procesa odločanja. V tretjem in četrtem poglavju smo predstavili trg ležišč v Sloveniji in ključne dejavnike procesa odločanja pri nakupu ležišča. V drugem delu magistrskega dela predstavljamo raziskavo ključnih dejavnikov procesa odločanja pri nakupu ležišča in njihovo pomembnost. Ugotovili smo, da so osebe, vključene v raziskavo, izrazito racionalne. Na njih ne vpliva samo ena informacija, en oglas, ampak več dejavnikov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na proces odločanju pri nakupu ležišča, na podlagi rezultatov raziskave, so: priporočila prijateljev in znancev kot glavni viri informacij, naravni materiali kot glavna značilnost ležišča ter garancija ležišča kot daleč najpomembnejša dodatna storitev pri nakupu ležišča. Podrobnejše ugotovitve in predloge za ponudnike ležišč smo strnili v zaključnem delu magistrskega dela. ; Sleep is one of primary human needs. But we are often not aware of the value of a good night's sleep that leaves us feeling rested until it's gone. Since we spend a third of our lives in bed, it is very important to spend or sleep those years in a quality way. Selection of mattresses in Slovenia exceeds their demand. People have a vast area of selection at their disposal, but since the competition among providers stiffens every day, we asked ourselves how somebody decides to buy a certain mattress. Does he or she decide on the basis of a brand, price, warranty, test, natural materials, or solely on the basis of ads, recommendations of friends and acquaintances, sales personnel, point of sale? This is the issue we wanted to explore and present the key factors in the decision making process, which influence a person and lead him to decide to buy or not to buy a certain mattress. The master's thesis is essentially divided to two parts ; the theoretical and practical part. We can say that appendices represent the third part, because they contain more extensive tables and computer print-outs, which served as the basis for the research part. The theoretical part of the thesis is presented in the second chapter. By means of the selected material in the problem area relating to the purchase behaviour of users, we defined cultural, social, personal and psychological factors of purchase behaviour. We introduced the decision-making process when buying a mattress and the factors influencing it, and defined the levels of the decision-making process. In the third and fourth chapter we present the mattress market in Slovenia and the key factors in the decision making process when buying a mattress. The second part of the thesis presents the research of key factors in the decision-making process when buying a mattress and their significance. We have determined that persons included in the research are distinctly rational. They are not influenced by one single piece of information, one ad, but by several factors. The key factors, which influence the decision-making process when buying a mattress, on the basis of the research results, include: recommendations of friends and acquaintances as the main sources of information, natural materials as the main feature of a mattress, and warranty of mattress as the far most important additional service in the purchase of a mattress. More detailed findings and proposals for providers of mattresses were summed up in the final part of the thesis.