Suchergebnisse

Książka stanowi tom studiów autorstwa polskich i zagranicznych językoznawców poświęcony zmianom we współczesnych językach słowiańskich, szczególnie widocznym w słownictwie i słowotwórstwie. Uwzględnienie aspektu stylowo-funkcjonalnego w rozwoju leksyki pozwala lepiej zrozumieć dynamikę zmian językowych i skuteczność działań komunikacyjnych. Celowościowy i pragmatyczny charakter zachowań komunikacyjnych ujawnia się szeroko w uwzględnionych przez Autorów kontekstach społecznych, politycznych i kulturowych. Prace zostały pogrupowane w trzy działy tematyczne: - Zjawiska, procesy i tendencje rozwojowe w słownictwie specjalistycznym (terminologii); - Dynamika mechanizmów słowotwórczych i leksykalnych; - Zmiany leksykalne we współczesnej komunikacji językowej i dyskursie. Wyodrębnione działy pomagają uporządkować przedstawioną w tomie problematykę, wskazując na dominantę tematyczną w poszczególnych tekstach. Zakresy tych grup nie są jednak ostre, złożona i wielowarstwowa problematyka tendencji i zmian we współczesnym słownictwie słowiańskim jest omawiana w różnym stopniu w każdym z wydzielonych działów. W większości prac zastosowano podejście konfrontatywne, pozostałe stanowią podstawę do takiego ujęcia. Do badań wykorzystany został bogaty materiał języków słowiańskich: polskiego, czeskiego, słowackiego, białoruskiego, rosyjskiego, ukraińskiego, bułgarskiego, słoweńskiego, a także innych języków, jak np. nowogreckiego. ; This volume of studies by Polish and international linguists is devoted to changes in modern Slavic languages, which are especially noticeable in the spheres of vocabulary and word formation. Taking into consideration the stylistic and functional aspect of lexis development allows for a better understanding of the dynamics of language change and the efficacy of communicational acts. The purposeful and pragmatic character of communicational behaviour manifests itself widely in the social, political and cultural contexts considered by the Authors. The works comprising the volume are divided into three thematic sections: - Phenomena, processes and tendencies in the development of specialist lexis (terminology); - Word formation and lexical mechanisms dynamics; - Lexical change in modern language communication and discourse. The sections help organize the volume by highlighting the dominant theme in particular texts. The scopes of the sections are, nevertheless, not sharply delineated – each section is to an equal extent devoted to the complex and multifaceted subject-matter of the tendencies and changes in modern Slavic vocabulary. Most of the works comprised in the volume adopt a contrastive approach, the remaining ones can serve as bases for contrastive studies. The text analyse the rich material of the Slavic languages – Polish, Czech, Slovak, Belarusian, Russian, Ukrainian, Bulgarian and Slovene – as well as of other languages, like Modern Greek. ; Publikacja finansowana ze środków Instytutu Slawistyki Polskiej Akademii Nauk

Po načelu samoodločbe imajo ljudstva pravico do suverenosti, ki je razdeljena na notranjo in zunanjo samoodločbo. Notranja samoodločba se kaže v pravici do kulturnega, socialnega in ekonomskega razvoja, medtem ko se zunanja najbolj kaže v pravici do oblikovanja svoje države in do nastopanja v mednarodnopravnem prostoru kot suveren subjekt. Teorijo je v mednarodnih dokumentih po koncu druge svetovne vojne začela razvijati OZN, ki je notranjo samoodločbo priznala vsem ljudstvom, medtem ko je zunanjo omejila na kolonialna ljudstva in pri njihovi definiciji ubrala zelo ozko razlago. Druga polovica 20. stoletja je posledično prinesla nastanek ogromnega števila novih držav, zlasti na afriškem in azijskem kontinentu. Več ali manj se vse centralne vlade soočajo z obstojem skupine ali skupin ljudi, ki imajo drugačne kulturne, jezikovne in socialne značilnosti. Pristop vsake centralne vlade do teh skupin ljudi je različen, vendar je v zadnjih stotih letih možno opaziti, da imajo več posluha za njihove potrebe in priznavanja različnih oblik samoupravljanja. Centralne vlade z njimi sprejemajo mednarodne sporazume, ki se zapišejo v ustavo. Teorija pozna dva različna modela, ki skušata pojasniti sanacijsko pravico do samoodločbe, to je zunajpravne pravice do odcepitve, ki naj bi popravila nepravično stanje. Naloga vzame pod drobnogled sanacijsko pravico do odcepitve avtorja Allena Buchanana. Buchanan namreč priznava pravico ljudstvom, ki so grobo zatirani s strani države, odcepitev pa bi predstavljala sanacijo. Katalonija je že več stoletij del Kraljevine Španije. Po španski ustavi ima status avtonomne regije, na podlagi katere ima določene specifične pravice. Kataloncem je po mednarodnem pravu skoraj nemogoče priznati pravico do zunanje samoodločbe, čemur tudi ni naklonjena španska ustava. Nemiri v zadnjem desetletju nakazujejo, da v Španiji nekaj ni v redu, zato je treba morebitno rešitev poiskati v teorijah, kot je sanacijska pravica do samoodločbe. ; According to the principle of self-determination, peoples have the right to sovereignty, which is divided into internal and external self-determination. Internal self-determination is manifested in the right to cultural, social and economic development, while external self- determination is most evident in the right to form one's country and to act as a sovereign entity in the international legal space. The theory was developed in international documents after the end of World War II by the UN, which recognized internal self-determination for all peoples while restricting external ones to colonial peoples and defining a very narrow interpretation in their definition. The second half of the 20th century, in turn, brought about the emergence of a huge number of new countries, especially in the African and Asian continents. More or less all central governments are confronted with the existence of a group or groups of people with different cultural, linguistic and social characteristics. The approach of each central government to these groups of people is different, but over the last hundred years, it can be observed that they have more of an ear for their needs and for recognizing different forms of self-government. Central governments sign international agreements with them and adopt them into constitution. Theory knows two different constructs that seek to explain the remedial right to self-determination, that is, the unlawful right to secession, which is to remedy an unjust state. The task under scrutiny takes the remedial right to secede Allen Buchanan. Buchanan recognizes the right of people who are severely oppressed by the state, and secession would mean a remedial action. Catalonia has been part of the Kingdom of Spain for centuries. Under the Spanish Constitution, it has the status of an autonomous region, on the basis of which it has specific rights. It is almost impossible for Catalans to recognize the right to external self-determination under international law, which is not favored by the Spanish Constitution. The unrest of the last decade suggests that something is not right in Spain, so any solution must be sought in theories such as the remedial right to self-determination.

Doktorska disertacija preučuje specifično usmeritev mednarodne ekonomije, in sicer področje politik razvojne pomoči. Znotraj tega vsebinskega okvirja smo se osredotočili na njeno učinkovitost predvsem zaradi aktualnosti problematike kot številnih s tem povezanih globalnih izzivov. Razvojna pomoč, kot osrednja tematika disertacije, predstavlja temeljni koncept, s katerim države poskušajo razreševati razvojne razlike v svetu. Preučevanje učinkovitosti razvojne pomoči je v okviru ekonomskih znanosti zelo perspektiven koncept, predvsem zaradi dejstva, da je prepad med razvitimi državami globalnega severa in globalnega juga večji kot kadarkoli, dosedanje študije, kot tudi modeli razreševanja pa niso ponudili učinkovitih rešitev za spremembe oz. izboljšanje trenutnega stanja. Vse omenjeno smo preučevali na skupini držav Afrike, Karibov in Pacifika (AKP) iz dveh glavnih razlogov. Prvič, ker je velika večina držav v skupini dolgoletnih prejemnic razvojne pomoči, in drugič, ker omogoča dobro podlago za preučevanje, saj v njo spadajo tako najrevnejše podsaharske države, kot tudi otoške države, ki so v zadnjih letih doživele hiter gospodarski napredek. Struktura disertacije temelji tako na teoretičnem kot tudi aplikativnem delu. V prvem delu, tako predstavimo temeljne teoretične pojme iz razvojne ekonomije odnosov sever-jug, zgodovino sodelovanja držav AKP-ja z različnimi mednarodnimi akterji in teoretične opredelitve razvojne pomoči in njene učinkovitosti. Drugi del je namenjen aplikativni raziskavi učinkovitosti politik razvojne pomoči. Države skupine AKP smo tako razdelili v dve skupini. V skupino A, kjer so tiste, ki so prejele več razvojne pomoči, in skupino B, kjer so tiste, ki so prejele manj. Predpostavljali smo, da so države, ki so prejele več razvojne pomoči, naredile večji razvojni napredek. Njihov napredek smo preučevali na petih ekonomskih in socialnih razvojnih indikatorjih: BDP na prebivalca, obseg izvoza blaga in storitev, smrtnosti otrok do petega leta starosti, rast pričakovane življenjske dobe in število migracij. Na podlagi pridobljenih rezultatov za posamezno področje smo nato generalno sklepali ali so politike razvojne pomoči dosegle svoj namen, torej ali so bile učinkovite. Iz vsebinskega vidika je disertacija izvirni doprinos k ekonomski znanosti pri preučevanju problematike sedanjega sistema podeljevanja razvojne pomoči in posledično njene učinkovitosti, raziskovanja razvojne problematike v državah skupine AKP ter predlogom razreševanja sodobnih izzivov mednarodnega razvoja. Prav tako zapolnjuje vrzel pri preučevanju koncepta mednarodnega razvoja s kvalitativnimi metodami raziskovanja, saj so obstoječe raziskave izrazito kvantificirane. Ker je disertacija napisana v slovenskem jeziku je tudi prispevek k maloštevilni literaturi na tem področju in k nadaljnjem raziskovanju mednarodne razvojne problematike in s tem povezanih globalnih izzivov. ; This PhD dissertation studies a specific direction of international economics — the field of development aid policies, and focuses on its efficiency, mainly due to the relevance of the issue, since it is associated with numerous global challenges. Development aid, as the central theme of this dissertation presents the underlying concept, with which countries attempt to resolve developmental differences around the world. Studying the efficiency of development aid in terms of economic sciences is a very promising concept, mainly due to the fact that the gap between the developed countries of the global South and the global North is larger than ever, and current studies, nor resolution models, offered any effective solutions for changing or improving the current state. All of the above was studied on the African, Caribbean and Pacific Group of States (ACP) for two main reasons: Firstly, because the vast majority of these countries is a long-term beneficiary of development aid and secondly, because this provides us with a sound foundation for studying, including both the poorest Sub-Saharan countries and island states, which experienced rapid economic development in recent years. Thus the structure of this dissertation relies on both theory and application. The first part presents the fundamental theoretical terms from developmental economics, North-South relations, the history of cooperation among ACP countries with various international players and theoretical determination of development aid and its efficiency. The second part is intended for applied research of the efficiency of development aid policies. ACP countries were divided into two groups, group A with those receiving the most development aid and groups B with those receiving the least. We presumed that countries that received the most development aid made the most progress. Their progress was studied according top five economic and social indicators of development: GDP per capita, exports of goods and services, mortality of children under five years of age, growth in life expectancy and the number of migrations. Based on data retrieved for specific fields, we generally presumed whether development aid policies had achieved its purpose – if they were efficient. From the substantive aspect, this dissertation is an original contribution to the science of economics in its study of the problems in the existing system for distributing development aid and consequently its efficiency, to research of development problems in ACP countries and to proposals for meeting the modern challenges of international development. It also fills the gap in the study of the concept of international development through qualitative research methods, since existing research is extensively quantified. Since this dissertation is originally in Slovenian, it also adds to the scarce literature in this field and to future research of international developmental issues and the global challenges they bring.

Das Buch unternimmt erstmals den Versuch, die sich potenzierende Dynamisierung gesellschaftlicher Verhältnisse, wie sie in der jüngsten politischen und digitalen Beschleunigungswelle etwa unter dem Stichwort "Globalisierung" firmiert, systematisch zu erfassen und sie in ihren kulturellen und strukturellen Ursachen ebenso wie in ihren Auswirkungen auf die individuelle und kollektive Lebensführung zu analysieren. Entwickelt wird dabei die These, daß die zunächst befreiende und befähigende Wirkung der modernen sozialen Beschleunigung, die mit den technischen Geschwindigkeitssteigerungen des Transports, der Kommunikation oder der Produktion zusammenhängt, in der Spätmoderne in ihr Gegenteil umzuschlagen droht. Individuell wie kollektiv verändert sich die Erfahrung von Zeit und Geschichte: An die Stelle einer gerichteten Vorwärtsbewegung tritt die Wahrnehmung einer gleichsam bewegungslosen und in sich erstarrten Steigerungsspirale.