Suchergebnisse
Filter
124 Ergebnisse
Sortierung:
Demokratični deficit v Evropski uniji ; The democratic deficit in the European Union
Demokratični deficit je že več desetletji stalnica akademskih razprav o Evropski uniji. Vsebina raziskovanj se je skozi čas bistveno spremenila, ohranja pa se temeljna misel, da se demokracija v Evropski uniji sooča z velikimi težavami. Zaupanje Evropejcev v Evropsko unijo je nizko, podobno velja tudi za občutek povezanosti z njenimi organi, zato je očitno, da so spremembe nujno potrebne. Z vsako večjo reformo pride do sprememb, ki bistveno vplivajo na razmerja moči med evropskimi institucijami in na njihov odnos do Evropejcev. Najvidnejše spremembe v zadnjih desetletjih so krepitev moči Evropskega parlamenta, ki se je razvil v vplivno institucijo, uvajanje institutov neposredne demokracije in druge reforme, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. Napredek pa je, žal, na drugi strani uravnotežen s pojavom mehanizmov in institutov, ki demokratična varovala zaobidejo. To so na primer ukrepi, ki so bili sprejeti kot odziv na dolžniško krizo evroobmočja in v velikem delu sploh ne spadajo med formalne pristojnosti Evropske unije. V svojem magistrskem delu sem analiziral in kritično ovrednotil procese, ki so bistveno vplivali na ključne organe Evropske unije, njihove spreminjajoče se medsebojne odnose ter predvidene učinke aktualnih reform. Pregledal sem širok izbor literature preteklih desetletji in predstavil različna teoretska izhodišča, na podlagi katerih avtorji skušajo opredeliti in analizirati demokratični deficit in z njim povezane tematike. Ključna ugotovitev mojega magistrskega mojega dela ni le, da so aktualne reforme premalo ambiciozne in demokratičnega deficita ne morejo odpraviti, ampak predvsem da demokratični deficit ni le kategorija akademskih razprav, temveč je zelo močno politično orodje in odločilno usmerja razvoj Evropske unije. Demokratični deficit je zato stalnica evropske demokracije in ne more nikoli biti povsem odpravljen, saj se ob razvoju Evropske unije vedno znova pojavlja v drugačnih oblikah, ki terjajo nove reforme in kritične analize akademikov, intelektualcev, državljanov, politikov in vseh drugih zainteresiranih strani. ; The democratic deficit has been a constant of all academic research on the European Union for the past few decades. While the scope of the research has changed considerably, the basic idea remains the same – democracy in the European Union is in serious trouble. Europeans' trust in the EU is low and the same goes for their connection with European institutions, therefore it is clear that changes are required. Every major reform alters the balance of power between European institutions and their relationship with European citizens. The most visible changes of the past decades are: the empowerment of the European parliament that has been transformed into an influential institution, the introduction of instruments of direct democracy and other reforms brought upon by the Treaty of Lisbon. Unfortunately, progress is balanced out by the emergence of various mechanisms and instruments that surpass all democratic checks and balances. For example, the measures that were adopted as a response to the European debt crisis were mostly not based on formal competencies of the EU. In my Master's thesis I analysed and critically evaluated the processes that crucially influenced the most significant European institutions, their ever-changing relationships and the anticipated effects of the current reforms. I examined a substantial body of literature from past decades and presented diverse theoretical starting points that the authors use to define and analyse the democratic deficit and related topics. The most significant finding of my Master's thesis is not only that the current reforms lack ambition and cannot eliminate the democratic deficit, but also that the democratic deficit is more than just a category of academic research and can often act as a strong political tool that decisively influences the development of the European Union. Therefore, the democratic deficit is a permanent element of European democracy and can never be fully eliminated as it always reappears in new forms that require constant reforms and critical analysis by academia, intellectuals, citizens, politicians and other stakeholders.
BASE
Vzpon skrajne desnice v Evropski uniji ; The rise of far-right in the European union
Skrajno desne ideje so v evropskem prostoru prisotne že stoletja. Včasih zaradi določenih situacij pridejo na plano, v kratkem pa potem tudi izginejo. Evropska unija, ki se je izgradila na pogorišču skrajnih idej in sistemov, se je ponovno srečala s težko situacijo. V letu 2008 je staro celino zajela svetovna finančna kriza, ki je do temeljev pretresla dotedanjo uspešno evropsko integracijo in pri tem obudila skrajne ideje. Finančni krizi je po nekaj letih sledila migrantska, ki je že tako težko situacijo naredila še težjo. V določenih državah so se začele prebujati skrajne populistične in nacionalistične ideje, ki so krivca za nastalo situacijo iskale znotraj Evropske unije, v njenih institucijah in migrantih, ki so zaradi različnih razlogov prihajali v varno Evropo. Vzpon skrajno desnih strank je imel v posameznih državah različne motive, zakaj je stranka prišla na oblast oz. je imela v državi velik pomen. Vprašanje, ki se pojavlja ob trenutni situaciji v Evropski uniji, je, kako bodo skrajne ideje vplivale na nadaljnjo integracijo oz. dezintegracijo Evropske unije. ; Far-right ideas have been present in the European area for centuries. Certain situations cause them to emerge every now and then, before they disappear again not long after. The European Union, which was built on the ruins of radical ideas and political systems, is once again facing this menacing threat. In 2008, the old continent was hit by the global financial crisis, which shook the so far very successful European integration to its core and began to awake certain extremist notions. After a few years, the financial crisis was followed by the migrant crisis, which had since only exacerbated the situation. Populist and nationalist ideas, which were starting to resurge in some European countries, were looking for a scapegoat for the new state of affairs in the European Union and within the walls of its institutions and migrants, who were arriving into safe Europe for various reasons, made for a perfect target. The rise of far-right political parties had different motives in individual countries, regardless whether a particular party seized power or simply grew in prominence. The question that the European Union is facing at the moment is how these extremist ideas will influence further integration or disintegration of Europe.
BASE
Analiza izbranih postopkov s kolektivnimi tožbami v Evropski uniji ; Analysis of selected collective redress procedures in the European Union
Vprašanje kolektivnih pravnih sredstev v Evropski uniji je v zadnjih letih zaradi pobud evropskih institucij pridobilo veliko pozornosti. V praksi se ja namreč pokazalo, da je intervencija Evropske unije na tem področju potrebna, saj se instituti kolektivne tožbe v državah članicah zelo razlikujejo. Razlikujejo se po vrsti kolektivne tožbe, ki je na voljo, aktivni legitimaciji, uporabi sistema vključitve ali izključitve, financiranja tožbe itd. Heterogenost na tem področju je problematična, saj niso vsi državljani držav članic Evropske unije deležni enake pravne zaščite v primerih množičnih oškodovanj. Različne ureditve držav članic pa imajo tudi negativni vpliv na enotni notranji trg. V nalogi sem analizirala izbrane postopke s kolektivnimi tožbami v državah članicah Evropske unije in osvetlila razlike med njimi. Ugotovila sem, da je ukrepanje organov Evropske unije potrebno, da se zagotovi ustrezno urejene in uravnotežene mehanizme, ki prispevajo k učinkoviti zaščiti in izvrševanju pravic v primerih množičnih oškodovanj. ; The issue of collective redress procedures in the European Union has received a great deal of attention in recent years due to initiatives by the European Union institutions. In practice, however, it has become clear that the European Union intervention in this area is necessary, as institutes of collective redress vary greatly from one-Member State to another. They differ in type of collective action available, legal standing, use of an opt-in or an opt-out system, financing of the action, and so on. Heterogeneity in this area is problematic, as not all citizens of the Member States of the European Union enjoy equal legal protection in cases of mass harm. Moreover, different Member States arrangements also have a negative impact on the single internal market. In this thesis, I have analysed selected collective redress procedures in the Member States of the European Union and highlighted the differences between them. I have identified the need for actions by the European Union institutions to ensure that mechanisms are properly regulated and balanced to contribute to the effective protection and enforcement of rights in cases of mass harm.
BASE
VPLIV PORABE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE NA ZAPOSLOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI ; Einfluss der Verwendung der Mittel der Europӓischen Union für Beschӓftigung in der Republik Slowenien
In: Maribor
V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike. Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela. V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti. V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015. ; In der Magisterarbeit erӧrtere ich die Tӓtigkeitdes Europäischen Sozialfonds, durch die die Mitgliedstaaten der Europäischen Union finanzielle Unterstützungfür die Investitionen in die Personalkrӓfte und die Verbesserung der Beschäftigung erhalten, infolgedessen aber auch Wettbewerbsfähigkeit und Wohlstand. Jeder EU-Mitgliedstaat bestimmt erhebliche Staatshaushaltsmittel für Arbeitslose. Angesichts der Finanz- und Wirtschaftskrise, die den größten Teil der erforschten Zeit dauerte, haben diese Ausgabendes Staatshaushalts auch die Haushaltsausgaben belastet, daher sind die Zuschüsse des Europäischen Sozialfonds ein wichtiges Finanzinstrument für die Beschäftigungspolitik. Die Magisterarbeitteilte ich in fünf Kapitel und erӧrterte sie multidisziplinärso, dass ich das Wissen aus verschiedenen Bereichen des Rechts verband. Im einleitenden Teil der Magisterarbeit identifizierteich das Problem des Forschungsgegenstands bzw. diebehandelten Themen, die Ziele der Aufgabe, den Arbeitsablauf und die Methoden der Arbeit. Im zweiten Kapitel stellte ich die Zusammensetzung und die Eigenschaften des EU-Haushalts. EU-Haushalt bestimmt die Höhe der Mittel, die jedes Jahr in den Haushalt eingesammelt werden und mit denen dann die zuständigen Behörden der EU verfügen. Ich analysierte die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013, die 2006 angenommen wurde, deren Priorität ist,die Förderung einer nachhaltigen Entwicklung und der Wettbewerbsfähigkeit. Die vorhergehende finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2004-2006 bedeutete für Slowenien Beginn des Lernens, wie EU-Mittel anzunehmen. Für die Durchsetzung der Mittel für die finanzielle Perspektive für den Zeitraum 2007-2013 ist es wichtig, dass alle Zahlungen an die Ausführende bis 31.12.2015 gezahlt sein mussten. Derzeit sind wir in der Umsetzungsphase der finanzielle Perspektive 2014-2020, für die dieFӧrderungsgrundlagedas Operationelle Programm 2014-2020 ist, das die Europäischen Kommission im Dezember 2014bestӓtigte. In diesem Kapitel behandelte ich auch die Entstehung und den Zweck der Tätigkeit des Europäischen Sozialfonds. In der Grundlage ist der Zweck der Kohäsionspolitik die Entwicklungskluft zwischen den Regionen zu überwinden bzw. eine ausgewogene regionale Entwicklung zu erreichen, die durch die Strukturfonds und den Kohäsionsfond umgesetzt wird. Ich erӧrterte ausführlich die Mittelforderung aus dem Europäischen Sozialfond in Slowenien. Im dritten Kapitel beschäftige ich mich mit dem Arbeitsmarkt und Beschäftigung in der EU und in Slowenien zwischen 2007 und 2014 bzw. 2015, jeweils nach Verfügbarkeit der Daten. Die Grundmaßnahmen der Beschäftigungspolitik sind in das nachhaltige Beschäftigungswachstum und die Verringerung der Arbeitslosigkeit gerichtet. Das Ziel, das sich die EU im Bereich der Beschäftigung setzte ist, bis Jahr 2020 75% Beschäftigung der aktiven Bevölkerung im Alter von 20 bis 64 Jahren zu erreichen. In jedem Fall ist das Wachstum der Beschäftigung und die Verringerung der Arbeitslosigkeit bzw. die Integration von Arbeitslosen in den Arbeitsmarkt eine der wichtigsten makroökonomischen Ziele der EU. Wegen des vergleichenden Überblicks untersuchte ich den Bereich von Mitteln aus dem Europäischen Sozialfond in der EU. Insbesondere hervorhob ichEU-Mitgliedstaat Österreich, weil es ein Nachbarland ist und weil Österreich während meiner Forschung eine der niedrigsten Arbeitslosenquoten hatte. Im vierten Kapitel stellte ich fest, wie die von der Republik Slowenien erworbenen Mittel aus dem Europäischen Sozialfond, die Beschäftigungspolitik der Arbeitslosen in Slowenien beeinträchtigen. Für den Zeitraum 2007-2015 erforschte ich, wie viele Menschen in den ESF-Programmen beteiligt waren, wie erfolgreich schlossen sie diese Programme abund wie viele von diesen Personen eine überprüfte Form der Ausbildung erhielten und sich tatsächlich beschäftigten. In diesem Kapitel der Magisterarbeit befasste ich mich ausschließlich mit den Programmen.
BASE
EVROPSKA UNIJA IN RUSKA FEDERACIJA: STRATEŠKI PARTNERKI ALI REGIONALNI TEKMICI? ; European Union and Russian Federation: strategic partners or regional rivals?
In: Maribor
Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem dejanskega in ne zgolj deklarativnega strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Dobri odnosi so namreč ključnega pomena v luči pogajanj o novem sporazumu. Ruska federacija je ena izmed najpomembnejših gospodarskih partnerk Evropske unije. Ta povezanost ju sili, da skušata kljub ne vedno enakim in včasih celo nasprotujočim si pogledom globalne in regionalne izzive reševati z medsebojnim sodelovanjem. Magistrska naloga podrobno predstavi odnose med Evropsko unijo in Rusijo ter analizira dejavnike, ki prispevajo tako k pozitivnemu razvoju odnosov kot k naraščanju napetosti. Na podlagi analize magistrsko delo zaključi z ugotovitvijo, da se soodvisnosti med partnerkama ni mogoče izogniti in da je napočil čas, da konfliktne predpostavke izkoristita kot možnosti za poglobljeno sodelovanje in vzpostavitev stabilnih politik za reševanje skupnih izzivov. ; The thesis discusses the question of actual and of not just declarative strategic partnership between the European Union and Russian Federation. Good relations are namely key in the light of negotiations on the new agreement. Russian Federation is one of the most important economic partners of the European Union. Despite not always equal and sometimes even divergent positions this relation forces them to solve global and regional challenges with cooperation. The relationship between the European Union and the Russian Federation is presented in great detail. Individual factors, which contribute to a positive development of relations on the one side and to the increase of tensions on the other, are also analyzed. On the basis of the analysis the thesis concludes that interdependence is inevitable and therefore the time has come to turn conflicting suppositions into possibilities of profound cooperation and establishment of stable politics to cope with common challenges.
BASE
Odločanje Sodišče Evropske unije o pristojnosti ; Decision-making of the Court of Justice of the European Union on jurisdiction
Magistrska diplomska naloga nosi naslov Odločanje Sodišča Evropske unije o pristojnosti. V nalogi sem sprva opisala temeljna načela, ki so vodilo delovanja Sodišča Evropske unije, ter se seznanila z njihovo uporabo in razlago v praksi. Ugotovila sem, da med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic velja načelo nadrejenosti ter da je pravni red Evropske unije superioren. Sledilo je raziskovanje, kako Sodišče Evropske unije odloča o pristojnosti, pri čemer sem spoznala, da ima Sodišče Evropske unije zelo pomembno vlogo, ko odloča o razmejitvi pristojnosti med državo članico ter Evropsko unijo. S sodno prakso namreč riše mejo med avtonomnostjo države članice ter posegi v njeno avtonomnost s strani Evropske unije. Nato sem opisala in spoznavala kakšne so njegove pristojnosti ter kakšni so postopki, ki jih Sodišče Evropske unije uporablja pri svojem odločanju. Ugotovila sem, da je temeljna naloga Sodišča Evropske unije skrbeti za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije. Ugotovila sem, da Sodišče Evropske unije skozi sodno prakso čedalje bolj širi svoje pristojnosti in krepi svojo vlogo v razmerju do držav članic, čeprav v praksi vse države članice temu niso prav naklonjene. Na koncu naloge sem opisala in pojasnila, kako so se pristojnosti Sodišča Evropske unije okrepile po sprejemu Lizbonske pogodbe, ter poskušala poiskati razlike ter podobnosti med sistemom delitve oblasti v Evropski uniji ter sistemom delitve oblasti v zvezni državi, predvsem s strani odločanja Sodišča Evropske unije ter njegovih pristojnosti. ; In this assignment, I first described the fundamental principles that constitute the functioning of the Court of Justice of the European Union, and took note of their application and interpretation into practice. I have discovered that the principle of superiority is applied between the legal order of Member States and the rule of European Union in which the legal order of the European Union is superior. This was followed by a study of how the European Court of Justice decides on jurisdiction, and I realized that the Court of Justice of the European Union plays a very important role in deciding on the delimitation of competences between a Member State and the European Union. Through its case-law the Court of Justice of the European Union draws the boundary between the autonomy of a Member State and interference with Member States' autonomy by the European Union. I then described and learned about what its competences are and what are the procedures used by the Court of Justice of the European Union in its decision-making. I have found out that the fundamental task of the Court of Justice of the European Union is to ensure uniform interpretation and application of European Union law. I have found that the Court of Justice of the European Union increasingly expands its jurisdiction through jurisprudence and strengthens its role vis-à ; -vis Member States, although in practice all Member States do not favor this right. At the end of the thesis, I described and explained how the jurisdiction of the Court of Justice of the European Union was strengthened after the adoption of the Lisbon Treaty, and sought to find differences and similarities between the system of division of power in the European Union and the system of division of power in the federal state, notably through the decision-making of the Court and its powers.
BASE
PRIMERJAVA MOBINGA V SLOVENIJI IN DRUGIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE ; THE COMPARISON OF MOBBING IN SLOVENIA WITH MEMBER STATES OF THE EUROPEAN UNION
In: Maribor
Magistrsko delo obravnava temo mobinga na delovnem mestu. Mobing je eden od najresnejših in najhujših oblik nasilja na delovnem mestu. Prisoten je praktično v vseh organizacijah po svetu. Predmet obravnave in cilj naloge je izdelava primerjave mobinga na delovnem mestu v Sloveniji z drugimi članicami Evropske unije. Natančneje smo raziskali in opredelili pojem mobinga, pojavne oblike in razvojne faze mobinga ter vrste mobinga in opisali najpogostejše žrtve ter storilce mobinga. Opredelili smo tudi posledice mobinga za posameznika, sodelavce, organizacijo in družbo ter predstavili načine in ukrepe za preprečevanje le-tega. Preverili in analizirali smo tudi že obstoječe domače in tuje raziskave na temo mobing na delovnem mestu. V Sloveniji ni bilo opravljene večje raziskave na to temo, razen nekaj manjših. V okviru Evropske fundacije Eurofound pa je izvedenih več raziskav, v katere so zajete vse države članice Evropske unije. Za nas so v magistrskem delu raziskave EWCS (Evropske raziskave o delovnih razmerah) ključnega pomena. Dobljeni rezultati nam prikazujejo, da je v Sloveniji mobinga veliko več kot na splošno v Evropski uniji. Najpogostejše žrtve mobinga so mlajše ženske, v Sloveniji celo v večji meri, kot je povprečje Evropske unije. Največ nasilja pa se izvaja na srednji organizacijski ravni. Rezultati tudi kažejo, da je mobing prisoten prav v vseh državah Evropske unije, kar opozarja na resnost tega problema. ; This master's thesis deals with the mobbing at the workplace. Mobbing is one of the most serious and a worst-case of violence at the workplace. It is presented in almost all of the organizations around the world. The subject under discussion and the aim of this assessment is to make a comparison about the mobbing at the workplace in Slovenia with the other members of the European Union. We have defined in details a definition of mobbing, its reflection and the development phases of mobbing and all types of mobbing. We have also described the most frequent victims and persons who have committed mobbing. We have also determined some of the consequences of mobbing for individuals, colleagues, organization and the society. We have presented the methods and actions for prevention of the mobbing. We have checked and analyzed existing home and foreign researches about mobbing at the workplace. There hasn't been made any bigger research about the mobbing in Slovenia, just some smaller ones. In the context of European foundation (Eurofund) there have been conducted several researches, containing all of the members of the European Union. In this master's thesis are the researches of the EWCS (European Working Conditions Surveys) of key importance. The obtained results indicate that mobbing in Slovenia is in general more presented than in the European Union. The most common victims are women ; this is also above the European average. There is the most violence at the medium organizational level. The results also show that mobbing is presented in all of the members of the European Union, which shows the seriousness of the problem.
BASE
VPLIV MIGRACIJSKE KRIZE NA POLITIČNO PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE ; THE IMPACT OF MIGRATION CRISIS ON THE POLITICAL FUTURE OF THE EUROPEAN UNION
Magistrska naloga preučuje dejavnike, ki so povzročili evropsko migracijsko krizo v obdobju 2015/2016 in njihov vpliv na politično dogajanje v Evropski uniji. Čeprav se je Zahodna Evropa srečevala s problematiko migracij že v preteklosti, Evropska unija ni imela izdelane in sprejete ustrezne skupne migracijske politike. Migracije so postale pomembno politično vprašanje in glavna tema volilnih kampanj. Namen naloge je predstaviti vpliv problematike migracij na odločanje volivcev. Slednji je bil dosežen z analizo volitev nekaterih držav članic ter volitev v Evropski parlament v obdobju od leta 2015 do leta 2019. Ta je pokazala vzpon desnih populističnih in nacionalističnih strank, ki so podporo volivcev pridobivale predvsem s protimigrantsko retoriko. Glede na njihov vzpon se je pojavilo vprašanje, ali bi lahko porast moči teh strank vplival na način izvajanja skupne migracijske politike in na politično prihodnost Evropske unije. Na podlagi raziskovanja lahko ugotovimo, da migracije bistveno prispevajo k gospodarskemu in družbenemu razvoju posamezne države ter s tem posledično predstavljajo eno osrednjih predvolilnih tem. Rezultati volitev so sicer potrdili porast podpore tovrstnim strankam, vendar ne v tej meri, da bi v Evropskem parlamentu dobile moč oblikovati politično prihodnost Evropske unije. Na kompleksnost migracij vplivajo različni dejavniki, predstavljeni v magistrski nalogi, ki pripomorejo k razumevanju povezave problema migracij z dogajanjem v evropskem političnem prostoru. Ugotovili smo, da migracije predstavljajo pomembno politično vprašanje, saj so odprle ne samo politični, ampak tudi varnostni in ideološki diskurz združene Evrope, kar predstavlja nove izzive za oblikovanje nadaljnje skupne politike Evropske unije in zagotavljanje njene politične stabilnosti. ; This master thesis examines the factors that caused the European migration crisis in the period 2015-2016 and their impact on the political situation in the European Union. Even though Western Europe had encountered the problem of migration already in the past, the European Union did not develop and adopt a proper common migration policy. The issue of migration became an important political question and a central theme of election campaigns. The purpose of the thesis is to present the impact of the migration issue on voters' decision-making by analysing the national elections in some EU member states and the elections to the European Parliament during the 2015-2019 period. The analysis showed the rise of right-wing populist and nationalist parties that gained the support of the voters mainly by promoting their anti-immigration positions. That trend raised concerns on whether the growth in the power of those political parties could affect the implementation of the common migration policy and the European Union's political future. According to the data gathered, migration profoundly contributes to a country's economic and social development and is therefore among the main pre-election topics. Even though the election results confirmed that right-wing populist and nationalist parties were gaining increasing support, they were still not strong enough to gain power in the European Parliament and consequently change the political future of the European Union. There are different factors that affect the complexity of migration. These factors are presented in the master thesis and help understand the connection between migration issues and the European political situation. It was found that migration is one of the major political issues that has opened not only a political, but also an ideological and security discourse in the European context, which presents new challenges in further developing a common EU policy and ensuring its political stability.
BASE
Nekonvencionalna politična participacija v državah Evropske unije: kvalitativna primerjalna analiza ; Unconventional political participation in the European Union countries: qualitative comparative analysis
Politična participacija je ključnega pomena za delovanje in razvoj koncepta demokracije, saj predstavlja orodje, prek katerega lahko državljani izvajajo pritiske na politično elito. To vlogo zavzema poleg konvencionalne tudi nekonvencionalna politična participacija. Osrednji poudarek bo namenjen protestni participaciji, ki se najpogosteje opredeljuje kot ena izmed kompleksnejših oblik kolektivne akcije, skozi katero državljani najvidneje izražajo svoja prepričanja, hkrati pa najbolj jasno odraža nezadovoljstvo državljanov. Osredotočili se bomo na protestno participacijo v obdobju ekonomske krize, ki je leta 2008 zajela države Evropske unije. V okviru empirične analize se tako osredotočamo na dejavnike, ki so v zastavljenem obdobju privedli do izbruha protestne participacije, pri čemer nas zanimajo predvsem različne kombinacije vzročnih poti, ki jih ti dejavniki tvorijo. Ključno raziskovalno vprašanje se nanaša na možne kombinacije pogojev, ki v obdobju ekonomske krize rezultirajo v prisotnosti ali odsotnosti protestov v državah EU. Te kombinacije tvorijo naslednji dejavniki: materialna deprivacija, brezposelnost, razvitost civilne družbe in razvitost demokracije. Empirična analiza temelji na kvalitativni primerjalni analizi (QCA) oziroma bolj specifično na crisp-set QCA. Slednjo se uporablja za obdelavo kompleksnejših binarnih podatkov, pri čemer je cilj poenostavitev teh podatkovnih struktur v preprost in logičen zapis. S pomočjo izbrane metode analize smo prišli do ugotovitve, da do zastavljenega izida ne vodi le en sam pogoj ali ena sama kombinacija pogojev, temveč nastane več raznolikih vzročnih poti, ki lahko rezultirajo tako v odsotnosti kot v prisotnosti izida (protestnih akcij). ; Political participation is crucial for the functioning and development of the concept of democracy, as it represents a communication tool through which citizens can exert pressure on the political elite. Besides the conventional form, unconventional political participation has this role, too. The main focus will be on protest participation, which is most often identified as one of the more complex forms of collective action, through which citizens most visibly express their beliefs ; at the same time it reflects dissatisfaction of citizens most transparently. The highlight will therefore be on protest participation in the period of economic crisis affecting the countries of the European Union since 2008. In the context of the empirical analysis we focus on factors that led to an outbreak of protest participation within the set period. We are particularly interested in the various combinations of causal paths formed by these factors. The key research question therefore refers to the possible combinations of conditions, resulting in the presence or in the absence of protests in EU countries in times of economic crisis. These combinations are formed by the following factors: material deprivation, unemployment, development of civil society and development of democracy. Empirical analysis is based on qualitative comparative analysis (QCA) or more specifically on the crisp-set QCA. The latter is used to process more complex binary data, the aim being to simplify these data structures into a simple and logical notation. By using the selected method of analysis, we came to the conclusion that not only one condition or a single combination of conditions leads to the set outcome. Rather there emerges a variety of causal paths, which can result in both the absence and in the presence of the outcome (protest actions).
BASE