Suchergebnisse

Povzetek. Članek se ukvarja z razvojem politične teorije
v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipline in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih
študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in metodološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije politične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in
Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji
v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre
za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja
temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno
vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do političnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale.
Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline,
Slovenija, zgodovina, demokratizacija

Članek se ukvarja z razvojem politične teorije
v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipli-
ne in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih
študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in meto-
dološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije poli-
tične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in
Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji
v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre
za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja
temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno
vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do poli-
tičnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale.
Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline,
Slovenija, zgodovina, demokratizacija

Povzetek. V članku se ukvarjamo s sodobno obliko emocionalne politične komunikacije, posebej nas zanima
populizem kot oblika politike, ki na ljudi apelira primarno na emocionalni ravni. Opozorimo na problematičnost emocionalizacije populističnih diskurzov, ki
se kaže v legitimizaciji agresivne retorike, manipuliranju emocij, emotivizmu in ustvarjanju antagonističnih
kolektivov. Na podlagi kritične ocene, da razumevanje
političnosti emocij zahteva sistematično teoretizacijo emocij, se v zadnjem delu opremo na konceptualni
okvir avtorice Sare Ahmed, s pomočjo katerega prikažemo performativno vlogo emocij in njihovo »lepljivost«,
zlasti sovražnih emocij. Analiza pokaže, da teorija premikajočih se in »lepljivih« emocij ter afektov omogoča
boljše razumevanje vloge emocij v političnem diskurzu,
zlasti desnega populizma.
Ključni pojmi: politična komunikacija, politični diskurz, emocije, sovraštvo, populizem, Sara Ahmed

Povzetek. Vloga posameznih družboslovnih disciplin
se v sodobnih družbah spreminja v odvisnosti od vrste
okoliščin in dogodkov, pa tudi od njihove sposobnosti
razvoja in odzivanja na zunanje izzive. Slovenska politologija je od svojih začetkov v začetku 60. let preteklega
stoletja šla skozi več obdobij razvoja in zlasti po osamosvojitvi Slovenije doživela izjemen institucionalni in
profesionalni razvoj, pri tem pa utrjevala svojo identiteto. Zadnje (četrto) obdobje je obdobje kriz, ki se je l. 2008
začelo z gospodarsko krizo in nadaljevalo z migrantsko
ter zdravstveno krizo, zadnja varnostna kriza, ki traja,
pa je spodkopala sistem varnosti v Evropi. Politologija je
zlasti v zadnjem času na različne načine skušala pozitivno prispevati k analizi teh kriznih pojavov in opozarjala na (ne)ustreznost strategij in ukrepov za omejevanje njihovih učinkov ter odpravljanje posledic. Pri tem
pa lahko ugotavljamo tudi njeno premajhno odzivnost
in nezadostno definiranost njenih dolgoročnih ciljev,
pri čemer bi se morala bolj zavedati tudi svojih potencialnih funkcij in se več ukvarjati z vprašanjem, kako
ustvarjati znanje za politiko.
Ključni pojmi: politologija, identiteta, profesionalni
razvoj, faze razvoja, definiranost ciljev

Povzetek. V članku predstavljava razširjenost obremenjujočih in pozitivnih izkušenj v otroštvu (OIO in PIO) na panelnem (pod)vzorcu 18- do 30-letnikov/-ic v Sloveniji ter njihovo povezanost s samoocenjenim šolskim uspehom. Skoraj petina 18- do 30-letnikov iz prve slovenske OIO-raziskave je poročala o podpovprečnem šolskem uspehu do 18. leta starosti. Skladno s predhodnimi študijami so o takem uspehu pogosteje poročali tisti, ki so doživeli večje število OIO, pa tudi tisti z manjšim številom PIO. Rezultati kažejo, da PIO zmanjšujejo tveganje za slabši šolski uspeh tudi ob sočasni prisotnosti OIO ter blažijo učinek OIO na slabši šolski uspeh. Članek opozarja na nujnost ozaveščanja šolskih strokovnih delavcev o psihološki travmi, pa tudi o oblikovanju politik, programov in praks, ki bi travmo v šolskem kontekstu eksplicitno in sistematično naslovili. Ključni pojmi: obremenjujoče izkušnje v otroštvu, travmatične izkušnje, pozitivne izkušnje v otroštvu, šolski uspeh, šole, utemeljene na razumevanju travme

V članku predstavljava razširjenost obre-
menjujočih in pozitivnih izkušenj v otroštvu (OIO in
PIO) na panelnem (pod)vzorcu 18- do 30-letnikov/-ic v
Sloveniji ter njihovo povezanost s samoocenjenim šol-
skim uspehom. Skoraj petina 18- do 30-letnikov iz prve
slovenske OIO-raziskave je poročala o podpovprečnem
šolskem uspehu do 18. leta starosti. Skladno s predhodni-
mi študijami so o takem uspehu pogosteje poročali tisti, ki
so doživeli večje število OIO, pa tudi tisti z manjšim števi-
lom PIO. Rezultati kažejo, da PIO zmanjšujejo tveganje
za slabši šolski uspeh tudi ob sočasni prisotnosti OIO ter
blažijo učinek OIO na slabši šolski uspeh. Članek opozar-
ja na nujnost ozaveščanja šolskih strokovnih delavcev o
psihološki travmi, pa tudi o oblikovanju politik, progra-
mov in praks, ki bi travmo v šolskem kontekstu eksplici-
tno in sistematično naslovili.
Ključni pojmi: obremenjujoče izkušnje v otroštvu, trav-
matične izkušnje, pozitivne izkušnje v otroštvu, šolski
uspeh, šole, utemeljene na razumevanju travme