Suchergebnisse

This essay is an attempt to explore the status of otherness in politics & psychoanalysis by analyzing & bringing into question the seemingly self-evident relationship of the mutual exclusion between politics & psychoanalysis. In an attempt to move beyond the traditionally hostile polarities of the singular & the universal & to reverse the usual perspective, the author considers the relationship between psychoanalysis & politics from the point of view of the community "for all" constituted through a complex practice of disidentification & production of the "whatever" singularities. Adapted from the source document.

Članek prinaša v Slovenijo prvo vojaško sociološko raziskavo o inkluzivnosti istospolno usmerjenih
pripadnic in pripadnikov v Slovensko vojsko. Na podlagi fokusiranih strukturiranih intervjujev smo problematiko proučili z obeh zornih kotov; s socialnega
(percepcije lezbijk in gejev) in institucionalnega vidika
(percepcije Slovenske vojske). Raziskava je pokazala,
da so v pretežno heteronormativnem okolju istospolno
usmerjene pripadnice in pripadniki Slovenske vojske –
kljub varstvu dostojanstva in integritete – izpostavljeni
različnim oblikam verbalne diskriminacije, nezaupanje v disciplinske organe institucije pa jim vzbuja strah
pred razkritjem istospolne usmerjenosti. Potreba po
razpravljanju o tej dokaj tabuizirani problematiki je
očitna, kot je nujno prepoznavanje prednosti socialne
diverzitete v sodobnih vojaških organizacijah.
Ključni pojmi: istospolno usmerjene osebe, lezbijke,
geji, diskriminacija, Slovenska vojska

Pandemija, ki jo je povzročil virus SARSCoV-2, Sloveniji ni prizanesla, nasprotno, terjala je dolgotrajen in izčrpavajoč odziv zaposlenih v nekaterih kritičnih poklicih. Ti so bili v obdobju pandemije, upoštevajoč omejitve in potrebe po povečanem obsegu dela, izpostavljeni vrsti dejavnikov, ki so zaznamovali njihovo zdravstveno počutje in splošno dobrobit. V članku predstavljamo – s pomočjo kvantitativnega merskega instrumenta pridobljene – samoocene zaposlenih v kritičnih poklicih (zdravstveno osebje, policisti/-ke, pripadniki/-ice Slovenske vojske) glede njihovega občutenja stresa, obremenitev in depresije, in sicer v izbranem obdobju pandemije, t.j. med marcem 2020 in junijem 2022. Raziskava pokaže, da je 30% anketirancev/-k v kritičnih poklicih občutilo depresijo. Nadalje, rezultati kažejo povezanost med depresijo in dejavniki pandemije (r = .567, p = < 0.01) pri vseh preučevanih poklicih. Ključni pojmi: kritični poklici, pandemija, depresija, stres, dobrobit

The forms of the state order depend on legal independence/dependence of the organizational parts that make up a state, and on the legal relationships established among them. These relationships are either centralized or decentralized. It is characteristic of the state that it has central authority extending over the entire national territory. The decisions made by this authority are obligatory and binding for all population. It is particularly characteristic of the state that through its branched organization, also non-centralized authorities are established. They extend over organizationally restricted area and their decisions are not obligatory and binding for all their residents, but only for the inhabitants of a narrower community. Of course, here is the issue of the content and scope of the non-centralized units, which is the research subject in this paper. Adapted from the source document.

Namen prispevka, ki je nastal na podlagi arhivskega gradiva, tiskanih in časopisnih virov ter relevantne literature, je predstaviti idejne osnove socialne politike, vlogo in vsebino socialnega varstva, prve oblike socialnega dela in načine usposabljanja za tovrstno delo v Sloveniji v prvih letih po drugi svetovni vojni. Socialno varstvo je v socializmu v roke prevzela država, ki pa sprva še ni bila sposobna zagotoviti socialne pomoči vsem, ki so jo potrebovali. Za pomoč je zadolžila t. i. množične organizacije, predvsem Antifašistično fronto žensk. Za čim hitrejše strokovno in politično usposabljanje novih »socialnih delavk in
delavcev« je pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, od 1945 do 1949 delovala Socialno politična šola.

Tole tematsko številko smo posebej težko pričakovali. Tema spolne in seksualne
identitete je v reviji Socialno delo redko, a vendarle kontinuirano zastopana.
Tokrat pa smo se osredotočili na izzive, povezane s staranjem, s katerimi se
spoprijemata LGBT+ skupnost in socialno delo. Pri tem »skupnost« razumemo
v simbolnem in političnem pomenu besede, kot nekaj, kar nam usmeri pogled
v potencial samoorganiziranja ljudi (in ga hkrati motivira), in ne kot mitološko
entiteto, ki za starejšo LGBT+ generacijo morda nima vedno oprijemljivega
pomena

Avtorica bo v prispevku predstavila, kako se je vzpostavljalo socialno delo v
socialističnih tekstilnih tovarnah od šestdesetih letih prejšnjega stoletja naprej.
Prispevek je nastal na podlagi pregleda zapisnikov sej delavskih svetov v tovarni
trikotaže Pletenina, študentskih raziskav o socialnem delu v socialističnih tekstilnih
tovarnah na takratni Višji šoli za socialno delo ter pogovorov in intervjujev z
nekaterimi nekdanjimi socialnimi delavkami v tekstilnih tovarnah. Gradivo kaže
na težave, s katerimi so se soočale socialne delavke in delavci v tovarnah, a
hkrati na problematične razmere, v katerih so živele in delale tekstilne delavke
in delavci. Študentske naloge so relevanten vir za razkrivanje socialnih razmer
tekstilnega delavstva v preteklosti kot tudi preteklega družbenega prepoznavanja problemov. Temo interpretiram v kontekstu večletnega raziskovanja izkušenj
tekstilnega delavstva v Sloveniji.

Bibič se je s Heglom srečal na več ravneh. Neposredno se je lotil Hegla v svojem doktoratu, v katerem je preučeval razmerje med civilno družbo in državo pri Heglu in Marxu. Tu se ni ustavil samo pri Filozofiji prava, temveč se je lotil tudi Fenomenologije duha, ki je ključno Heglovo delo za vstop v heglovski način mišljenja. Za globino teoretskega izraza se je v dvajsetem stoletju izkristalizirala navezava na Helga. Misel, ki zapuščino Hegla obide, je plitka, tista, ki se od Hegla vsaj poskuša učiti, se nameri posegati v globino. Hegel državo kot najvišjo formo v razvoju človeštva postavlja najvišje v hierarhiji oblik bivanja svobode človeštva. Politično pri njem ne biva samo v državi, temveč začenja že v naravni in civilnodružbeni formi, v državi kot svetovnemu procesu pa se samo domojstri. Slovenska politologija je imela to srečo, da se je njen glavni utemeljevalec Adolf Bibič namenil politiko utemeljiti prav ob opori na Hegla. Ključni pojmi: Hegel, heglovstvo, civilna družba, država

Članek povzema glavne ugotovitve sistematičnega pregleda literature o
seksualnem delu v Sloveniji, objavljene med letoma 1990 in 2020. Glavni namen
je bil zagotoviti sistematičen pregled ugotovitev predhodnih študij o poklicnih
tveganjih v seksualnem delu ter strategijah in politikah za njihovo zmanjševanje.
Rezultati kažejo, da se seksualne_i delavke_ci srečujejo s specifičnimi poklicnimi
tveganji, povezanimi s stigmo, varnostjo, politikami, zdravjem, poslom, dostopom
do storitev in zasebnim življenjem. Za njihovo zmanjševanje uporabljajo številne
strategije, zlasti je pomembno postavljanje mej strankam. Študije za izboljšanje
delovnih razmer priporočajo spremembo regulacije, informiranje različnih ciljnih
skupin ter vzpostavitev dostopnih in nestigmatizirajočih podpornih in zagovorniških programov za seksualne delavke_ce. Naš pregled poleg tega izpostavlja
potrebo po omogočanju in spodbujanju profesionalizacije seksualnega dela.

Povzetek. Članek se ukvarja z razvojem politične teorije
v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipline in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih
študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in metodološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije politične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in
Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji
v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre
za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja
temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno
vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do političnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale.
Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline,
Slovenija, zgodovina, demokratizacija

Članek se ukvarja z razvojem politične teorije
v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipli-
ne in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih
študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in meto-
dološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije poli-
tične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in
Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji
v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre
za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja
temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno
vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do poli-
tičnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale.
Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline,
Slovenija, zgodovina, demokratizacija

Povzetek. V članku se ukvarjamo s sodobno obliko emocionalne politične komunikacije, posebej nas zanima
populizem kot oblika politike, ki na ljudi apelira primarno na emocionalni ravni. Opozorimo na problematičnost emocionalizacije populističnih diskurzov, ki
se kaže v legitimizaciji agresivne retorike, manipuliranju emocij, emotivizmu in ustvarjanju antagonističnih
kolektivov. Na podlagi kritične ocene, da razumevanje
političnosti emocij zahteva sistematično teoretizacijo emocij, se v zadnjem delu opremo na konceptualni
okvir avtorice Sare Ahmed, s pomočjo katerega prikažemo performativno vlogo emocij in njihovo »lepljivost«,
zlasti sovražnih emocij. Analiza pokaže, da teorija premikajočih se in »lepljivih« emocij ter afektov omogoča
boljše razumevanje vloge emocij v političnem diskurzu,
zlasti desnega populizma.
Ključni pojmi: politična komunikacija, politični diskurz, emocije, sovraštvo, populizem, Sara Ahmed

Povzetek. Vloga posameznih družboslovnih disciplin
se v sodobnih družbah spreminja v odvisnosti od vrste
okoliščin in dogodkov, pa tudi od njihove sposobnosti
razvoja in odzivanja na zunanje izzive. Slovenska politologija je od svojih začetkov v začetku 60. let preteklega
stoletja šla skozi več obdobij razvoja in zlasti po osamosvojitvi Slovenije doživela izjemen institucionalni in
profesionalni razvoj, pri tem pa utrjevala svojo identiteto. Zadnje (četrto) obdobje je obdobje kriz, ki se je l. 2008
začelo z gospodarsko krizo in nadaljevalo z migrantsko
ter zdravstveno krizo, zadnja varnostna kriza, ki traja,
pa je spodkopala sistem varnosti v Evropi. Politologija je
zlasti v zadnjem času na različne načine skušala pozitivno prispevati k analizi teh kriznih pojavov in opozarjala na (ne)ustreznost strategij in ukrepov za omejevanje njihovih učinkov ter odpravljanje posledic. Pri tem
pa lahko ugotavljamo tudi njeno premajhno odzivnost
in nezadostno definiranost njenih dolgoročnih ciljev,
pri čemer bi se morala bolj zavedati tudi svojih potencialnih funkcij in se več ukvarjati z vprašanjem, kako
ustvarjati znanje za politiko.
Ključni pojmi: politologija, identiteta, profesionalni
razvoj, faze razvoja, definiranost ciljev