Suchergebnisse

Povzetek. Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija

Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demo-
kracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira pre-
vladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geo-
grafsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »terito-
rialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zameje-
vanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demo-
kracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična ago-
rafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne pro-
jekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju drža-
ve in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija

Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demokracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira prevladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geografsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »teritorialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zamejevanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demokracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična agorafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne projekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju države in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija

Članek naslavlja dileme in izzive, s katerimi se
srečuje politična znanost na začetku 21. stoletja. Posebna
pozornost je namenjena razumevanju države in demo-
kracije, pri čemer članek v prvem delu problematizira pre-
vladujoče geografske razlage države v politični znanosti,
ki jo še vedno omejujejo ali celo opredeljujejo zgolj kot geo-
grafsko razmejeno in nespremenljivo ozemlje. Opozorimo
na izgubo analitične ostrine v tovrstnih obravnavah
države, saj povsem spregledajo procese redefiniranja in
redistribuiranja države, ter s tem na procese njene de-/
reteritorizacije in prostorskega prestrukturiranja, ko se je
država prisiljena prilagajati gospodarski dinamiki in ne
več nasprotno. Pogosto nereflektirana nevarnost »terito-
rialne pasti« v obravnavah države pa je hkratno zameje-
vanje kronotopa za razumevanje in raziskovanje demo-
kracije. Članek tako v drugem delu analizira glavne teorije
demokracije in identificira njihove omejitve. Ugotavlja, da
na prvi pogled heterogene in medsebojno izključujoče se
obravnave povezuje podoben sentiment – politična ago-
rafobija, prav tako pa zmotno enačenje demokracije z
vladavino ljudstva, ki se realizira skozi državotvorne pro-
jekte. Na podlagi aktualnih pristopov v raziskovanju drža-
ve in demokracije članek v zadnjem delu predlaga nove
(meta)teoretske, epistemološke in metodološke pristope v
politološkem raziskovanju.
Ključni pojmi: politologija, država, demokracija, teorija,
metodologija

Povzetek. Članek se ukvarja z razvojem politične teorije
v Sloveniji od 1990. leta dalje. Raziskuje razvoj discipline in išče njene korenine v začetkih političnoteoretskih
študij leta 1961. Obravnava avtorje, ideje, dela in metodološke pristope. Članek zavrača tezo, da si študije politične teorije delijo podobno usodo povsod po Srednji in
Vzhodni Evropi, s tem ko pokaže, da v politični teoriji
v Sloveniji ni bilo prelomov in razdorov, ampak da gre
za evolucijo, pri kateri naslednje obdobje razmišljanja
temelji na prejšnjem. Članek kritično ocenjuje javno
vlogo političnih teoretikov, njihova (ne)stališča do političnih teorij, njihovo odgovornost in razvojne potenciale.
Ključni pojmi: politična teorija, razvoj discipline,
Slovenija, zgodovina, demokratizacija

Povzetek. Politična znanost je neprestano podvržena refleksiji svojega delovanja, saj se prepleta z drugimi družboslovnimi vedami in iz njih črpa
specifične raziskovalne prakse, metodologije in spoznanja. Ta introspekcija je ključnega pomena, saj politologija proučuje pojave z različnih vidikov,
ki izhajajo iz različnih raziskovalnih tradicij. Razumevanje lastnega okvira in vpliva na druge discipline omogoča politični znanosti, da bolje razume svoj kontekst ter prispeva k osmišljenemu raziskovanju in razpravi.
Članek obravnava razmisleke politologa Adolfa Bibiča o odnosu politične
znanosti do drugih družboslovnih ved in njenem družbenem pomenu, pri
čemer proučuje njeno zgodovinsko pogojenost, avtonomijo in navezavo na
druge discipline. Obravnava tudi, kako lahko politična znanost prispeva
k (političnemu) izobraževanju v smislu teorije in prakse ter širšemu razumevanju politike.
Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, družboslovje, politika, družbena
vloga znanost.

In this essay I attempt to defend Badiou's conception of inaesthetics, drawn from the Handbook of Inaesthetics, from the pertinent criticisms of Rancière. In doing so, it is possible to delimit the intra-philosophical effects (truth effects) of artistic events (this combination being the domain of inaesthetics). Badiou can be defended from all of Rancière's objections, save the objection that inaesthetics asserts a 'propriety of art.' However, in granting this objection, it is possible to open a different question regarding Badiou's work: what is the status of Badiou's comments on art outside of the Handbook of Inaesthetics? Through a reading of Le siècle, I show that, for Badiou, the importance of art extends beyond inaesthetics to other domains of thought. Yet Badiou has yet to answer the question of how art and truth relate outside of the domain of inaesthetics. ; Peer reviewed ; Final article published