Suchergebnisse

Prispevek, ki temelji na gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana, obravnava sistem socialnega skrbstva v slovenski prestolnici v obdobju med svetovnima vojnama. Predstavi njegovo vzpostavitev in široko paleto načrtov ter aktivnosti mestnih struktur, hkrati pa pozornost nameni periodam stagnacije ter njihovim posledicam. Razvidno je, da slednje pod vtisom miselnosti in odnosa do socialno ogroženih oseb po prevratu konstantnega dela in napredka ljubljanskih mestnih uradov na polju socialnega skrbstva med letoma 1918–1941, še posebej po letu 1923, ko je bila vzpostavljena mreža urejenega poslovanja, niso mogle zaustaviti.

Članek na podlagi znanstvenih dognanj, strokovnih prispevkov in časopisnih virov predstavi Ivano Kobilco, pri tem pa jo umesti v širši kontekst časa in prostora, v katerem je živela in ustvarjala. Čeprav jo je poslanstvo več desetletij vodilo po velikih evropskih mestih, je slikarka s svojimi bližnjimi in svojim rojstnim krajem, Ljubljano, ves čas vzdrževala vezi, ki jih avtorica članka predstavi ali vsaj osvetli s pomočjo arhivskega gradiva, predvsem Kobilčine korespondence, ki je del zapuščine družine Pintar in jo hrani Narodna galerija.

Članek v prvem delu oriše svet med špansko pandemijo, v nadaljevanju pa je osredinjen na kranjska mesta, s poudarkom na Ljubljani, in podeželje. Kljub pomanjkanju virov uspe na podlagi tiskanih virov do določene mere prikazati zdravstveno stanje prebivalcev, hkrati pa vsaj delno odgovori na vprašanje, ali so bili ti o epidemiološki situaciji dovolj dobro obveščeni in koliko so oblasti naredile za njihovo varnost. S podatki, ki bi razjasnili, kako so ljudje dojemali bolezen, ki je v tako kratkem času terjala toliko življenj kot nobena vojna in nobena lakota pred tem, kako so se z njo spopadli oboleli, kakšni so bili odzivi prebivalcev na (nezadostne) ukrepe oblasti ipd., avtorica ne razpolaga.

Prispevek oriše prehrambno izbiro, slabo organizacijo preskrbe, pomanjkanje in dragi-njo v času prve svetovne vojne v Ljubljani, podrobneje pa obravnava glavne naloge gospo-dinj, ki so bile usmerjene predvsem v vprašanja in dejanja, kako omiliti posledice vojnihrazmer in kako ohraniti zdravje svojih družinskih članov. Odgovori se rišejo skozi praksokoristnih nasvetov, priporočil in receptov, ki so spremljali gospodinje na njihovi vsakodnevnipoti, polni številnih obveznosti.

Na osnovi razprav banskega sveta in konferenčnih zapisnikov Zavoda za slepe otroke in mladino v Kočevju avtorici v prispevku odstirata težave zavoda, ki so bile pogojene predvsem s pomanjkanjem financ. Ugotavljata, da zaradi ene največjih težav – neustreznih nastanitvenih kapacitet oziroma pomanjkanja vitalnega prostora za bivanje in delo – zavod v tridesetih letih 20. stoletja ni imel možnosti, da bi v celoti in povsem ustrezno zajel vzgojno-izobraževalni proces.

Avtorici v prispevku orišeta zgodovino avtorskega prava in predstavita razvoj in teoretski okvir avtorskih in sorodnih pravic v Sloveniji. Poseben poudarek namenita avtorskemu pravu v digitalni dobi, ki ga manifestirata na portalu Zgodovina Slovenije – SIstory kot primeru dobre prakse, saj sta prepričani, da brez (upoštevanja) avtorskih pravic niso zagotovljene vse potrebne spodbude za nadaljnje ustvarjanje tako v analognem kot digitalnem svetu.

The paper calls attention to the problem of massive amounts of digital historical sources that will eventually be faced by researchers of contemporary history. Slovenian parliamentary papers are then presented in detail as an example of smart big data. The authors believe that historians will be unable to process massive amounts of such digital materials using only standard historiographical methods and will be forced to start using methods and tools developed by digital history, digital humanities and also language technologies.