Suchergebnisse

Petra Kramberger: »Alle guten Oesterreicher werden unser patriotisches Unternehmen unterstützen«: Südsteirische Post (1881–1900), nemški časopis za slovenske intereseLjubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015, 329 straniLeta 2015 je v zbirki Slovenske germanistične študije pri Znanstveni založbi ljubljanske Filozofske fakultete izšla obsežna monografija germanistke Petre Kramberger, namenjena raziskavi in podrobni analizi spodnještajerskega časnika Südsteirische Post [Južnoštajerska pošta]. Raziskava se umešča med kulturnozgodovinske, a bolj germanistično kot zgodovinsko obarvane študije o nemškem časopisju, ki je v preteklih zgodovinskih obdobjih, od konca 18. do prvih desetletij 20. stoletja, izhajalo na slovenskih tleh.

Meral Kureyshi živi v Bernu in je bila lani s svojim prvencem, romanom Elefanten im Garten (Sloni na vrtu), nominirana za švicarsko književno nagrado Schweizer Buchpreis. Meral Kureyshi se je rodila leta 1983 v nekdanji Jugoslaviji, v Prizrenu na Kosovu, kot pripadnica turške manjšine in je s starši leta 1992 prišla v Švico. V svojem romanu tematizira univerzalno zgodbo družine, ki je zapustila rodni multikulturni Prizren in se s trebuhom za kruhom podala v Švico. Avtorica v romanu slikovito in neolepšano prikazuje razmere na področju priseljevanja v Švico, ki v njeni »prvi domovini«, na Kosovu, velja za »obljubljeno« deželo, medtem ko je resničnost za priseljence vse prej kot rožnata. Prispevek na podlagi romana obravnava položaj migrantov v tuji deželi in se sprašuje, ali smo sposobni v novih razmerah, v katerih se je v zadnjih letih znašla Evropa, razumeti, da sta različnost in raznolikost ne le nepremostljivi oviri, temveč predvsem izkušnja, ki nas bogati, iz katere se lahko veliko naučimo in ustvarimo strpnejši svet.

Znanstvena monografija prinaša deset razprav o slovenskih intelektualkah, ki so s svojim delom zaznamovale slovensko kulturno zgodovino, saj so vsaka na svojem področju orale ledino. Gre za pionirke, ki so vstopale v svet moških, študirale večinoma na dunajski, pa tudi na graški in praški univerzi ter se v domačih krajih uveljavile ali pa (žal) utonile v pozabo. V monografiji so predstavljene življenjske zgodbe kemičark Ane Jenko Šterba-Böhm in Ane Mayer Kansky, botaničark Angele Piskernik in Milene Perušek, zgodovinarke in bibliotekarke Melitte Pivec-Stele, arheologinje in germanistke Helene Tominšek Stupan, pa tudi Ljudmile Poljanec, Zofke Kveder in Minke Skaberne.

Članek obravnava prevodno dejavnost iz periferne slovenščine v centralna jezika nemščino in francoščino ter v polperiferno italijanščino v zadnjih tridesetih letih (1992–2021). Po rezultatih izstopajo prevodi v nemščino, kar po eni strani lahko pripišemo tesnim zgodovinskim, družbenim in političnim vezem med Slovenijo in nemško govorečimi državami, po drugi strani pa prevode v nemščino spodbuja Javna agencija za knjigo RS, in sicer predvsem v okviru priprav na frankfurtski knjižni sejem leta 2023. Književnih prevodov v francoščino je 2,7-krat manj kot v nemščino, medtem ko se v italijanščino prevaja veliko več kot v francoščino. Čeprav se količina književnih prevodov v nemščino in italijanščino zdi spodbudna, imajo prevodi iz slovenščine na ciljnih trgih vseh treh jezikov periferni položaj. To pomeni, da redkokateremu slovenskemu avtorju uspe doseči odmevnost na nacionalni ravni ciljnih trgov, kar je pogosto rezultat vztrajnih prizadevanj posameznikov.

The aim of this article is to study the translation of Polish literature into Slovene to shed light on Polish literary (and cultural) diplomacy in Slovenia. Being acquainted with the culture of another nation is an important factor in forming closer political and economic relations, since literature is a source of "soft power," which relies on attraction rather than on the power of explicit or implicit coercion. Using quantitative analysis, we surveyed how many and which works were translated from Polish into Slovene between 1865 and 2021. Our qualitative analysis based on semi-structured interviews with Slovene translators further explores who chose the texts and decided what to translate from Polish into Slovene. The key finding of the article is that strong cultural cooperation (in our case, translation of Polish literature into Slovene) can be an advantageous platform for enhancing and strengthening political and economic relations between the two countries, as well as for fostering better understanding between the two nations.

Pesnica Cvetka Lipuš je mednarodno uveljavljena in večkrat nagrajena pesnica, rojena na avstrijskem Koroškem. Po študiju v Avstriji je odšla v Združene države Amerike, nato pa se je po več kot desetletju bivanja čez lužo vrnila in se ustalila v Salzburgu. Doslej je izdala sedem pesniških zbirk in je ena izmed najpomembnejših ambasadork slovenske kulture v tujini. Svoje pesniške misli preliva na papir izključno v slovenščini, svojem prvem jeziku, medtem ko sta nemščina in angleščina jezika njene izobrazbe in poklicnega življenja. V prispevku se avtorji sprašujejo, kako se migracije in trije kulturni krogi, ki jo spremljajo, odražajo v njenem življenju in delu.