Suchergebnisse

Povzetek. Politična znanost je neprestano podvržena refleksiji svojega delovanja, saj se prepleta z drugimi družboslovnimi vedami in iz njih črpa
specifične raziskovalne prakse, metodologije in spoznanja. Ta introspekcija je ključnega pomena, saj politologija proučuje pojave z različnih vidikov,
ki izhajajo iz različnih raziskovalnih tradicij. Razumevanje lastnega okvira in vpliva na druge discipline omogoča politični znanosti, da bolje razume svoj kontekst ter prispeva k osmišljenemu raziskovanju in razpravi.
Članek obravnava razmisleke politologa Adolfa Bibiča o odnosu politične
znanosti do drugih družboslovnih ved in njenem družbenem pomenu, pri
čemer proučuje njeno zgodovinsko pogojenost, avtonomijo in navezavo na
druge discipline. Obravnava tudi, kako lahko politična znanost prispeva
k (političnemu) izobraževanju v smislu teorije in prakse ter širšemu razumevanju politike.
Ključni pojmi: politologija, Adolf Bibič, družboslovje, politika, družbena
vloga znanost.

Članek obravnava izobraževanje o politiki v
raznoterih pojavnih oblikah v kontekstu (neo)liberal-
nega družbeno-političnega reda, ki mu je inherentna
produkcija depolitizacije in negotovosti. Prikaže, kako
so prevladujoče sistematizacije in prakse izobraževa-
nja (tudi političnega), pa tudi politološke intervencije
na področje (političnega) izobraževanja ujete v nepre-
stano odpravljanje negotovosti in iskanje rešitev, pri
čemer so servilne tržni racionalnosti in liberalni pred-
stavniški demokraciji. Članek predvsem na podlagi
Rancièrjevega in deloma Mouffinega motrenja politike
in političnosti ponudi perspektivo, ki kritično naslavlja
te formacije in procese, na tej osnovi pa konceptualizi-
ra politično izobraževanje, ki ne izganja, temveč, obrat-
no, vzame negotovost in družbeno enakost za svoje
izhodišče. S tem ponudi alternativno formo političnega
izobraževanja kot vedno-že negotovo prakso, ki izhaja
iz (v rancièrjevskem smislu) radikalne enakosti in pred-
stavlja disrupcijo obstoječemu konsenzualnemu (neo)
liberalnemu redu.
Ključni pojmi: negotovost, politično izobraževanje,
politika, neoliberalizem, Rancière

Povzetek. Članek obravnava izobraževanje o politiki v
raznoterih pojavnih oblikah v kontekstu (neo)liberalnega družbeno-političnega reda, ki mu je inherentna
produkcija depolitizacije in negotovosti. Prikaže, kako
so prevladujoče sistematizacije in prakse izobraževanja (tudi političnega), pa tudi politološke intervencije
na področje (političnega) izobraževanja ujete v neprestano odpravljanje negotovosti in iskanje rešitev, pri
čemer so servilne tržni racionalnosti in liberalni predstavniški demokraciji. Članek predvsem na podlagi
Rancièrjevega in deloma Mouffinega motrenja politike
in političnosti ponudi perspektivo, ki kritično naslavlja
te formacije in procese, na tej osnovi pa konceptualizira politično izobraževanje, ki ne izganja, temveč, obratno, vzame negotovost in družbeno enakost za svoje
izhodišče. S tem ponudi alternativno formo političnega
izobraževanja kot vedno-že negotovo prakso, ki izhaja
iz (v rancièrjevskem smislu) radikalne enakosti in predstavlja disrupcijo obstoječemu konsenzualnemu (neo)
liberalnemu redu.
Ključni pojmi: negotovost, politično izobraževanje,
politika, neoliberalizem, Rancière

The paper analyzes the function and the role of enumerative practices within European migration policy and practices of managing and regulating borders and (illegal) immigration. By employing enumerative practices, illegal immigrants are constructed and represented as a threat to the European Union and as such empower and legitimize European authorities and contentious mechanisms of controlling and regulating migrations. The paper also shows that enumerative practices are paramount in the process of creating a common European identity because of their role in the formation and articulation of the idea of EU citizenship as a particular value of belonging to the European community. ; Prispevek analizira vlogo in namen praks številčenja v evropskih migracijskih politikah in praksah nadzora ter regulacij meja in (nelegalnih) migracij. S številčenjem so nelegalni migranti konstruirani in predstavljenikot nevarnost in grožnja Evropski uniji in kot taki omogočajo ter legitimirajo evropske mehanizme nadzora in regulacij migracij. Prispevek pokaže, da so prakse številčenja pomembne v procesih nastajanja skupne evropske identitete, saj imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in artikulaciji ideje EU-državljanstva kot specifične vrednote pripadanja evropski skupnosti.

This paper examines how the simultaneous enhancement of local governance and capacity building as a development strategy advances the idea not only of the self-help and self-responsibility of communities but, above all, how this strategy of neoliberal development is a form of production of subjectivity through which individuals are constituted as homo oeconomicus, or, more precisely, as entrepreneurial subjects. Employing Foucault's insights from two series of lectures, given at the Collège de France, titled Security, Territory, Population and The Birth of Biopolitics, the article examines neoliberal development incentives and policies as an effect closely related to the government of individuals as a part of a specific community or locality. These insights are reflected through the specific case study of the Tanzanian Social Action Fund. The case of TASAF shows, when analysed on two diverse but complementary levels, of delineation (descriptive) and implementation (through concrete practices), how governmental (neoliberal) strategy, by employing moral dimensions, shapes individuals into entrepreneurial subjects who act with economically rational and are at the same time convinced that improvement of their own lives depends predominantly on themselves.

This paper examines how the simultaneous enhancement of local governance and capacity building as a development strategy advances the idea not only of the self-help and self-responsibility of communities but, above all, how this strategy of neoliberal development is a form of production of subjectivity through which individuals are constituted as homo oeconomicus, or, more precisely, as entrepreneurial subjects. Employing Foucault's insights from two series of lectures, given at the College de France, titled Security, Territory, Population and The Birth of Biopolitics, the article examines neoliberal development incentives and policies as an effect closely related to the government of individuals as a part of a specific community or locality. These insights are reflected through the specific case study of the Tanzanian Social Action Fund. The case of TASAF shows, when analysed on two diverse but complementary levels, of delineation (descriptive) and implementation (through concrete practices), how governmental (neoliberal) strategy, by employing moral dimensions, shapes individuals into entrepreneurial subjects who act with economically rational and are at the same time convinced that improvement of their own lives depends predominantly on themselves. Adapted from the source document.