Suchergebnisse

Sodelovanje javnosti pri pripravi in sprejemanju predpisov vsebuje bodisi pravico oziroma dejansko možnost državljanov, da izrazijo svoja mnenja ali stališča o predlaganem predpisu. Med primerjalnimi ureditvami obstajajo precejšnje razlike glede pravne (ne)urejenosti takšnega postopka. Ponekod je postopek pravno oziroma zakonsko urejen, drugod je urejen le z internimi akti uprave ali pa je povsem neformalen in ni predpisan z obstoječo zakonodajo ali drugimi pravnimi akti. Čeprav vprašanje oblike pravne urejenosti ni bistveno za sam postopek sodelovanja, je to vprašanje bolj pomembno v tistih državah, kjer je nivo splošne pravne in politične kulture nižji in katere se soočajo s problemom (ne)implementacije sprejetih predpisov oziroma implementacijskega deficita. V državah kjer je posvetovanje izvršilne veje oblasti z javnostjo conditio sine qua non za postopek priprave predpisov, je viden tudi pomen splošne politične kulture, saj si v nekaterih državah, kot je na primer Velika Britanija, ni mogoče predstavljati postopka sprejemanja predpisov brez ustrezne konzultacije javnosti, čeprav takšna vključitev javnosti ni neposredno opredeljena v pravnih aktih.

Evropski model upravnega prava doživlja veliko pomembnih sprememb. Vplivi, ki povzročajo te spremembe, so zelo raznoliki. Med najpomembnejše sodijo globalizacija, razvoj posebne upravne strukture v Evropski uniji in razcvet informacijske tehnologije. Zaradi vseh teh vplivov naj bi se evropski (kontinentalni) model upravnega prava v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenil. V prispevku obravnavam spremembe v evropskih kontinentalnih državah, ki naj bi temeljito spremenile obliko, organizacijo in način delovanja javne uprave in upravnega prava. V prispevku obravnavam predvsem vpliv dveh dejavnikov na spremembe v upravnem pravu: vpliv prava in prakse Evropske unije ter vpliv globalizacije na kontinentalni model upravnega prava. Nekateri avtorji zagovarjajo tezo, da sta omenjena vpliva tako zelo spremenila podobo klasičnega evropskega modela upravnega prava, da lahko govorimo o nastajanju novega modela upravnega prava v kontinentalni Evropi. Še več, zaradi različnih vzrokov naj bi se evropski model močno približal ameriškemu modelu upravnega prava. Nekatere bistvene sestavine evropskega modela naj bi se tako spremenile v smeri ameriškega modela, da zaradi tega avtorji napovedujejo konvergenco oziroma približevanje v prihodnjem razvoju različnih modelov upravnega prava. Osrednja teza takšnih teorij je, da smo v Evropi priča nastajanju modela regulatorne države, ki se v svojih sestavinah in značilnostih zgleduje po ameriškem modelu upravnega prava. V zaključku prispevek strnem z oceno osrednje teze o amerikanizaciji evropskega upravnega prava in opozorim, da je takšna teza nedokazana in preveč splošna ter da med različnimi modeli, tako znotraj Evrope kot tudi med evropskim in ameriškim, ostajajo pomembne razlike. Upravno pravo tako ostaja še vedno močno v domeni nacionalnega prava, politike in kulture.

Since 2008, Hungary and Poland have developed a distinctive populist economic program, which has begun to spread to other Central and East European Countries (CEECs). This article develops a theory of the political economy of populism in CEECs, arguing that these countries' dependence on foreign capital constrained them to follow (neo)liberal economic policies. After the global financial crisis, populist parties began to break from the (neo)liberal consensus, 'thickening' their populist agenda to include an economic program based on a conservative developmental statism. Case studies of Hungary, Poland, and Serbia describe these policies and show that they exhibit a particular form of economic nationalism that emphasizes workforce activation, natalism, and sovereignty. This shift has gone hand-in-hand with attempts to attract investments from Eastern authoritarian states, illustrating the connection between CEEC development strategies and sources of foreign capital.

'Power to the People' proposes that some forms of populism are inconsistent with constitutionalism, while others aren't. By providing a series of case studies, some organized by nation, others by topic, the book identifies these populist inconsistencies with constitutionalism - and, importantly, when and how they are not. Opening a dialogue for the possibility of a deeper, populist democracy, the book examines recent challenges to the idea that democracy is a good form of government by exploring possibilities for new institutions that can determine and implement a majority's views without always threatening constitutionalism.

Corona bonds are feasible and important to preserve the European project. We set out a number of principles that might serve as a blueprint for the European institutions. Importantly, Corona bonds could be issued through a new public law entity and include all the safeguards required for the protection of the fundamental values of the EU. This proposal is pragmatic in the sense that it facilitates the choice European leaders have to make now; necessary to secure the resilience of the European Union. The political risks are significantly higher now than in 2010. The gargantuan challenge of tackling the combined impact of climate change, migration, digitalization, geopolitical shifts, and the spread of autocracy, requires leadership and joint action by the Council and the Eurogroup.

Governments, economists and intellectuals have called for common European bonds or increased own EU funds to address the recession induced by Covid19. Unfortunately, the German government, joined by the other members of the "Frugal Four" (Austria, Finland, the Netherlands), has categorically rejected to look into any such measures and favours using the ESM. This reaction created a déjà vu experience for citizens and governments of the heavily affected southern Member States of the EU. The proposal to use the ESM raises fears of another wave of austerity amounting to yet another lost decade for economic, social, and ecological development in Europe.