Suchergebnisse

Povzetek. Članek obravnava povezavo med pandemijo
covid-19, migracijami in izključenostjo iz varnega prostora bivanja. Temeljni premislek naslavlja kompleksnost novih okoliščin migracijskih in begunskih poti, ko
so meje postale neprehodne za vse, ne le za begunce,
hkrati pa se vprašanju mobilnosti preko meja pridruži
še strašljiva dvojica kužnega drugega. S koronsko krizo
je sedentarnost postala nov imperativ globalne mobilnosti. Najina teza je, da so meje pandemije postale
meje mobilnosti, pri čemer imperativ #ostanidoma kot
glavna točka protikoronskih politik spregleda družbene
skupine in številne posameznike z družbenega roba,
ki nimajo dostopa do varnega prostora izolacije, med
njimi tudi migrante in begunce.

Članek presoja uveljavljanje programa opismenjevanja o duševnem zdravju – Prva pomoč na področju duševnega zdravja – in njegove vpeljave med etnične manjšine in migrante. Osredotoča se na preoblikovanje programa v smeri kulturno občutljivih vsebin in metod izvajanja. Na podlagi evalvacije njihovih uporabnikov povzema predloge za nadaljnje izboljšave in prilagajanje njihovim »kulturnim potrebam«. Glede na rezultate omenjenih evalvacij članek opozarja na nujnost premika od upoštevanja »zgolj« kulturnih razsežnosti duševnega zdravja k obravnavi strukturnih ranljivosti, ki vplivajo na živete izkušnje migrantov, kar vključuje tudi kritično presojo samega koncepta opismenjevanja.

Besedilo ponuja pregled vprašljivega demografskega umovanja migracij in mobilnosti, ki še vedno vztraja pri ideji nacionalnega prebivalstva kot zaprtega in zamejenega sistema. Čeprav je svobodno gibanje ljudi med temeljnimi načeli Evropske unije, je njihova mobilnost selektivna in na različne načine omejena. Na podlagi izbranih raziskav delovne mobilnosti in delovnih migracij v Evropski uniji avtorici potrjujeta, da delovne mobilnosti in migracije politike še vedno razporejajo kot bolj ali manj upravičene do gibanja čez meje nacionalnih držav Evropske unije. ; The essay provides a review of contestable demographic reasoning applied in relation to migration and mobility, in which the notion of the national population as a closed and bounded system still persists. Although free movement of people has been enshrined as one of the fundamental principles of the European Union, their mobility within it remains selective and curtailed in various ways. Drawing on selec­ted studies of labour mobility and migration within the European Union, the authors argue that labour mobility and migration policies continue to categorise people as either more or less entitled to move across the European Union's internal borders.