Suchergebnisse

Prispevek obravnava percepcijo in prezentacijo pomena oktobrske revolucije v krogu slovenskih komunistov v času 1920–1945. Temelji predvsem na sočasnem legalnem in ilegalnem tisku, ki ga je izdajala komunistična stranka, in je bilo vsaj delno dostopno širšemu krogu bralcev. Analiza gradiva izkazuje izjemno afirmativen odnos do oktobrske revolucije, saj so jo slovenski komunisti kot del jugoslovanske komunistične stranke in mednarodnega komunističnega gibanja pod okriljem Kominterne smatrali za najpomembnejši prelom v zgodovini človeštva. Ob obletnicah revolucije so ponavljajoče se poudarjali temeljna načela, ki so pod vodstvom boljševiške stranke omogočila zmagovito izpeljavo revolucije, in zatem na tej osnovi uveljavitev socializma v Sovjetski zvezi. Medtem ko so med obema svetovnima vojnama poudarjali predvsem napredek na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju, so med drugo svetovno vojno poudarjali moč sovjetske države in njene Rdeče armade, ki je bila sposobna zoperstaviti se Hitlerju, vendar je tudi ta moč utemeljena na »pridobitvah« Oktobra.

Prispevek obravnava razvoj in organiziranost strank marksističnega idejnopolitičnega tabora v času habsburške monarhije, ko je na Slovenskem leta 1896 ustanovljena prva delavska stranka marksistične smeri (Jugoslovanska socialnodemokratska stranka), ter v času Kraljevine SHS/Jugoslavije do začetka druge svetovne vojne. Razčlenjuje pestro strankarsko podobo, ki je nastala z letom 1920, ko se je socialnodemokratska stranka kot dotedanji edini politični predstavnik delavstva marksistične smeri razcepila na radikalno/komunistično in reformno/socialnodemokratsko stranko; obe sta se nato vključili v ustrezni jugoslovanski stranki, tj. v Komunistično stranko Jugoslavije oziroma Socialistično stranko Jugoslavije. Opozarja na pojav frakcij znotraj obeh strank, na metode in pogoje delovanja komunistov po oblastni prepovedi komunistične stranke leta 1921 in metode delovanja socialistov po prepovedi socialistične stranke z uvedbo kraljeve diktature januarja 1929. Moč in družbeni vpliv strank ponazarja z rezultati na volitvah v predstavniške organe ter s številom strankarsko povezanih članov. Navaja glavna strankarska glasila in vodilne osebnosti.

The following discussion focuses on the mass participation of women in the resistance movement during the occupation of Slovenia (1941-1945) and compares it with the women's position in the anti‑communist and collaborationist political camp in the context of the civil war, which took place in certain areas of Slovenian territory during the occupation. It analyses the aspects of the liberation struggle activities which women took part in. These activities included the activist fieldwork in the context of various organisations (Liberation Front of the Slovenian Nation, Slovenian Anti‑fascist Women's Association – a special women's organisation), inclusion of women in the Partisan armed formations, intelligence operations, as well as cultural and educational activities. The discussion underlines the monopoly of the Communist Party, the transmissive role of the resistance organisation in the eyes of the communists, problems with the implementation of the equal position of women in the men's world, as well as fatalities among women.