Suchergebnisse

"Die Studie konfrontiert eine adaptierte Version der Family Communication Patterns (FCP) nach Ritchie/Fitzpatrick (1990) mit einer ebenfalls adaptierten Version der Psychological Control Scale nach Barber (1996). Die Analyse basiert auf einer Stichprobe von 194 Personen, erstgeborene slowenische Jugendliche und deren Eltern. Die Ergebnisse aus der Kombination von Variablen der beiden theoretisch-empirischen Kontexte verweisen auf die Bedeutung des Konzepts der elterlichen Autorität und insbesondere auf die kommunikativen Aspekte ihrer Geltendmachung. Es wird sichtbar gemacht, wie Eltern ihre Autorität in Form von eher deliberativen oder bestrafenden Erziehungsstilen ihren Kindern gegenüber durchsetzen." (Autorenreferat)

The article explores the circumstances influencing family formation in Slovenia. Public opinion surveys in Slovenia have shown that young people have high aspirations regarding family life. These findings, however, stand in sharp contrast to demographic indicators, that is, delayed parenthood and a low birth rate. The qualitative analysis comprised both the personal factors, such as family lifestyles identified by young people as being desirable and the role of the family in their plans for the future, as well as structural factors affecting the starting of a family (housing, employment, etc.) and the problems and obstacles accompanying this process. One crucial finding is that personal factors rather than structural constraints are a key barrier to family formation.

Povzetek. V članku predstavljava razširjenost obremenjujočih in pozitivnih izkušenj v otroštvu (OIO in PIO) na panelnem (pod)vzorcu 18- do 30-letnikov/-ic v Sloveniji ter njihovo povezanost s samoocenjenim šolskim uspehom. Skoraj petina 18- do 30-letnikov iz prve slovenske OIO-raziskave je poročala o podpovprečnem šolskem uspehu do 18. leta starosti. Skladno s predhodnimi študijami so o takem uspehu pogosteje poročali tisti, ki so doživeli večje število OIO, pa tudi tisti z manjšim številom PIO. Rezultati kažejo, da PIO zmanjšujejo tveganje za slabši šolski uspeh tudi ob sočasni prisotnosti OIO ter blažijo učinek OIO na slabši šolski uspeh. Članek opozarja na nujnost ozaveščanja šolskih strokovnih delavcev o psihološki travmi, pa tudi o oblikovanju politik, programov in praks, ki bi travmo v šolskem kontekstu eksplicitno in sistematično naslovili. Ključni pojmi: obremenjujoče izkušnje v otroštvu, travmatične izkušnje, pozitivne izkušnje v otroštvu, šolski uspeh, šole, utemeljene na razumevanju travme

V članku predstavljava razširjenost obre-
menjujočih in pozitivnih izkušenj v otroštvu (OIO in
PIO) na panelnem (pod)vzorcu 18- do 30-letnikov/-ic v
Sloveniji ter njihovo povezanost s samoocenjenim šol-
skim uspehom. Skoraj petina 18- do 30-letnikov iz prve
slovenske OIO-raziskave je poročala o podpovprečnem
šolskem uspehu do 18. leta starosti. Skladno s predhodni-
mi študijami so o takem uspehu pogosteje poročali tisti, ki
so doživeli večje število OIO, pa tudi tisti z manjšim števi-
lom PIO. Rezultati kažejo, da PIO zmanjšujejo tveganje
za slabši šolski uspeh tudi ob sočasni prisotnosti OIO ter
blažijo učinek OIO na slabši šolski uspeh. Članek opozar-
ja na nujnost ozaveščanja šolskih strokovnih delavcev o
psihološki travmi, pa tudi o oblikovanju politik, progra-
mov in praks, ki bi travmo v šolskem kontekstu eksplici-
tno in sistematično naslovili.
Ključni pojmi: obremenjujoče izkušnje v otroštvu, trav-
matične izkušnje, pozitivne izkušnje v otroštvu, šolski
uspeh, šole, utemeljene na razumevanju travme

V članku opozorimo na vlogo vrtcev in šol v kontekstu zavedanja o razširjenosti in dolgoročnih negativnih posledicah izpostavljenosti otrok potencialno travmatičnim izkušnjam. Prikazani so rezultati kvalitativne
raziskave, pridobljene z izvedbo fokusnih skupin s 43 vzgojitelji/cami predšolskih otrok, učitelji/cami razredne
stopnje in svetovalnimi delavkami v slovenskih vrtcih in šolah na temo prepoznavanja posledic travmatičnih
izkušenj, strategij ukrepanja in želenih sprememb na področju razvoja ustreznih odzivov. Sodelujoči se zavedajo pomena travmatičnih izkušenj otrok in jih tudi prepoznavajo, ne čutijo pa se dovolj usposobljeni za
ukrepanje; poudarjajo pomen medsektorskega in interdisciplinarnega povezovanja na ravni države, namenjenega preprečevanju travmatičnih izkušenj in medgeneracijskega prenosa travm. Članek prinaša tudi izhodišča smernic za eksplicitno in sistematično obravnavo te problematike v okviru vrtcev in šol v Sloveniji.
Ključni pojmi: travmatične izkušnje, vrtci in šole, utemeljeni na razumevanju travme, zaščita otrok, strokovni
delavci v vzgoji in izobraževanju

Many researchers claim that facilitation is a determining factor, if not a necessary condition, for successful deliberative discussion, but little research has applied randomized experimental designs to empirically test such claim. This article analyzes the effect of professionally facilitated versus non-facilitated discussions in a real-life context on participants' attitudes and the perceived quality of group deliberation, controlling for various individual- and group-level variables. We conducted 26 deliberative discussions with 226 teachers from 13 primary schools on the topic of school discipline measures. We assessed the teachers' post-discussion perceptions of the perceived quality of the group deliberation and their attitudes toward school discipline measures pre- and post-discussion. The results show the facilitation's significant influences on attitude change and the perceived quality of the group deliberation. Quality of deliberation is also influenced by heterogeneity of restorative attitudes in discussion groups, whereas attitude change is to a large extent determined also by pre-discussion attitudes.

By tracing the history and characteristics of family life in Slovenia in the last 60 years, the article attempts to shed light on family and demographic trends that are quite similar to those in Western countries as well as on those which are distinctively Slovenian. Some trends, such as the pluralisation of family forms and the decline in marriage and fertility rates started in approximately the same period as in Western countries, i.e. from the 1960s and 1970s onward. Some changes like full-time female employment, promoted by the state immediately after World War II and subsequently, preceded female employment trends in Western countries and may be considered a typical "socialist" characteristic. By contrast, several features which influenced family life in Slovenia in past decades considerably cannot be labelled typically Western or Eastern European, like well-developed and affordable family planning services, the early legal equality of de jure and de facto families, the possibility of parents sharing one year of fully paid parental leave etc. The paper presents the main trends and characteristics of family life in Slovenia in recent decades, compares them with other those in European countries and reflects on the contemporary (ir)relevance of Hajnal's theory.