Suchergebnisse

Abstract. The article reflects on a key category introduced by Adolf Bibič
in his 1990 theoretical work Civil Society and Political Pluralism; namely,
association pluralism. Bibič introduced this concept into Slovenian political thought to grasp the diverse social and political developments of the 1980s and to open up a new view of political pluralism that moves beyond party pluralism. The author therefore asks whether the notion of associational pluralism still holds sufficient explanatory potential and is worth preserving and developing further, or whether it can be used to deal with a new social and political reality, i.e., political pluralism, which is also strongly marked by multifaceted environmental issues.
Keywords: associational pluralism, political pluralism, party pluralism,
civil society, state.

Povzetek. V članku avtor obravnava vdor okoljske tematike v javno in politično sfero in kako se z njo sooča
državna oblast v liberalnodemokratskem sistemu; ta
zaradi specifične konstrukcije, ki je ustavno zavarovana, ne sme in ne more neposredno intervenirati v materialno produkcijo, ki je sicer pripoznana kot glavni vir
okoljskih poškodovanj. Politična znanost, kolikor je zavezana miselni tradiciji, ki se je vzpostavila s Hobbsovim
Leviathanom in Machiavellijevim Vladarjem in jo danes
pripoznamo kot mainstream v politični znanosti, ima
zaradi fokusiranja samo na razmerje med vladarjem in
politično oblastjo vgrajeno konceptualno slepo pego in
se z vprašanjem okolja ne more spopasti drugače, kot da
ga dojema le kot periferen politični problem. Avtor zato
zagovarja tezo, da je treba politično znanost rekonceptualizirati in v ospredje postaviti razmerje med javno oblastjo in materialno produkcijo, če hoče politična znanost
ostati na ravni zahteve zgodovinskega trenutka in prispevati k misli za potrebno transformacijo.
Ključni pojmi: državna oblast, liberalnodemokratski sistem oblasti, okoljska tematika, rekonceptualizacija, politična znanost

The Europeanization of South Eastern Europe led to the pre-accession process of Bosnia and Herzegovina joining the European Union. Bosnia and Herzegovina entered the pre-accession process as part of the Stabilization and Association Process with the European Union, which lasted from 1999 to 2015. Then, in 2016, Bosnia and Herzegovina submitted an official bid for entry into the European Union. This paper examines the impact of Europeanization during this period on the nature protection system in the case of Bosnia and Herzegovina while establishing multi-level governance of Natura 2000 protected areas.An analysis of the establishment of multi-level governance is performed as a case study in three cycles according to Archer's morphogenetic model. The case study is organized with the help of interviews and a desk analysis of the relevant documents. The first cycle explains Natura 2000 implementation projects in Bosnia and Herzegovina and its changing impacts on national legislation in the area of nature protection. The second cycle explains the role of the main actors in the establishment of multi-level governance of Natura 2000. The third cycle outlines the contributions to the establishment of multi-level governance of Natura 2000 in the nature protection system of Bosnia and Herzegovina and future challenges of the nature protection system of Bosnia and Herzegovina. ; Proces europeizacije južne Europe rezultirao je pregovorima o pristupanju Bosne i Hercegovine Europskoj uniji. Pregovori su započeli Sporazumom o stabilizaciji i pridruživanju između 1999. i 2015. godine. Nakon toga, Bosna i Hercegovina je 2016. godine predala službeni zahtjev za pristup Europskoj uniji. U ovom radu analiziramo učinke europeizacije na sustav zaštite prirode u Bosni i Hercegovini tijekom tog razdoblja kroz uspostavu višestupanjskog sustava za upravljanje zaštićenim područjima "Natura 2000". Predstavljamo studiju slučaja kojom analiziramo morfogenezu uspostave višestupanjskog sustava upravljanja u tri dijela. Za studiju slučaja korištena je analiza relevantnih dokumenata te su provedeni intervjui s relevantnim akterima. U prvom dijelu objašnjava se projekt "Natura 2000" u kontekstu Bosne i Hercegovine te njegovi potencijalni učinci na državne zakone u području zaštite prirode. U drugom dijelu objašnjava se uloga glavnih aktera u uspostavi višestupanjskog sustava upravljanja "Natura 2000". U trećem dijelu ukazuje se na doprinos ali i izazove "Nature 2000" za sustav zaštite prirode u Bosni i Hercegovini. Glavni su zaključci da je implementacija Europske ekološke mreže "Natura 2000" u nacionalni sustav zaštite prirode u Bosni i Hercegovini rezultirao usvajanjem mehanizama bolje koordinacije između vladinih institucija, osnaživanjem nevladinih organizacija i promjenom odnosa između vladinih i nevladinih aktera u procesu donošenja odluka vezanih za nacionalni sustav zaštite prirode.

The Europeanization of South Eastern Europe led to the pre-accession process of Bosnia and Herzegovina joining the European Union. Bosnia and Herzegovina entered the pre-accession process as part of the Stabilization and Association Process with the European Union, which lasted from 1999 to 2015. Then, in 2016, Bosnia and Herzegovina submitted an official bid for entry into the European Union. This paper examines the impact of Europeanization during this period on the nature protection system in the case of Bosnia and Herzegovina while establishing multi-level governance of Natura 2000 protected areas. An analysis of the establishment of multi-level governance is performed as a case study in three cycles according to Archer's morphogenetic model. The case study is organized with the help of interviews and a desk analysis of the relevant documents. The first cycle explains Natura 2000 implementation projects in Bosnia and Herzegovina and its changing impacts on national legislation in the area of nature protection. The second cycle explains the role of the main actors in the establishment of multi-level governance of Natura 2000. The third cycle outlines the contributions to the establishment of multi-level governance of Natura 2000 in the nature protection system of Bosnia and Herzegovina and future challenges of the nature protection system of Bosnia and Herzegovina. The main conclusions emphasize the major changes due to the implementation of the European ecological network Natura 2000 into the national system of Bosnia and Herzegovina's nature protection, which led to the adoption of a coordination mechanism for governmental institutions, strengthening of non-governmental organizations and changing the relationships of governmental and non-governmental actors in the decision-making process within the national nature protection system. ; Proces europeizacije južne Europe rezultirao je pregovorima o pristupanju Bosne i Hercegovine Europskoj uniji. Pregovori su započeli Sporazumom o stabilizaciji i pridruživanju između 1999. i 2015. godine. Nakon toga, Bosna i Hercegovina je 2016. godine predala službeni zahtjev za pristup Europskoj uniji. U ovom radu analiziramo učinke europeizacije na sustav zaštite prirode u Bosni i Hercegovini tijekom tog razdoblja kroz uspostavu višestupanjskog sustava za upravljanje zaštićenim područjima "Natura 2000". Predstavljamo studiju slučaja kojom analiziramo morfogenezu uspostave višestupanjskog sustava upravljanja u tri dijela. Za studiju slučaja korištena je analiza relevantnih dokumenata te su provedeni intervjui s relevantnim akterima. U prvom dijelu objašnjava se projekt "Natura 2000" u kontekstu Bosne i Hercegovine te njegovi potencijalni učinci na državne zakone u području zaštite prirode. U drugom dijelu objašnjava se uloga glavnih aktera u uspostavi višestupanjskog sustava upravljanja "Natura 2000". U trećem dijelu ukazuje se na doprinos ali i izazove "Nature 2000" za sustav zaštite prirode u Bosni i Hercegovini. Glavni su zaključci da je implementacija Europske ekološke mreže "Natura 2000" u nacionalni sustav zaštite prirode u Bosni i Hercegovini rezultirao usvajanjem mehanizama bolje koordinacije između vladinih institucija, osnaživanjem nevladinih organizacija i promjenom odnosa između vladinih i nevladinih aktera u procesu donošenja odluka vezanih za nacionalni sustav zaštite prirode. ; Der Europäisierungsprozess Südeuropas führte zu Verhandlungsgesprächen über den EU-Beitritt von Bosnien und Herzegowina. Die Verhandlungsgespräche fingen mit dem Stabilisierungs- und Assoziierungsabkommen zwischen 1999 und 2015 an. Danach stellte Bosnien und Herzegowina 2016 seinen Antrag auf Beitritt zur EU. Im vorliegenden Artikel analysieren wir die Auswirkungen der Europäisierung auf das Naturschutzsystem in Bosnien und Herzegowina während dieser Periode durch die Erstellung eines mehrstufigen Systems der Verwaltung von Schutzgebieten "Natura 2000". Wir stellen die Fallstudie vor, in der wir die Morphogenese der Erstellung eines mehrstufigen dreiteiligen Verwaltungssystems analysieren. Für die Fallstudie wurde die Analyse der relevanten Dokumenten genutzt und es wurden Interviews mit relevanten Akteuren geführt. Im ersten Teil wird das Projekt "Natura 2000" im Kontext Bosnien und Herzegowina erklärt, sowie dessen mögliche Auswirkungen auf die staatlichen Gesetze im Bereich des Naturschutzes. Im zweiten Teil wird die Rolle der Hauptakteure bei der Erstellung des mehrstufigen Verwaltungssystems "Natura 2000" erklärt. Im dritten Teil wird auf den Beitrag sowie auf die Herausforderungen von "Natura 2000" auf das Naturschutzsystem in Bosnien und Herzegowina hingewiesen. Die wichtgsten Schlüsse sind, dass die Implementierung des Europäischen ökologischen Netzes "Natura 2000" ins nationale Naturschutzsystem in Bosnien und Herzegowina die Einführung von Mechanismen einer besseren Koordinierung zwischen Behörden, eine Stärkung von Nichtregierungsorganisationen sowie eine Änderung des Verhältnisses zwischen Regierungs- und Nichtregierungsorganisationen im Prozess der für das nationale Nturschutzsystem wichtigen Entscheidungsfällung zum Ergebnis hatte.

Povzetek. Epidemija covida-19 posega v vse pore družbenega življenja in spreminja obstoječe strukturne
pogoje in razmerja moči znotraj kapitalistične države. Pri tem spreminja in omejuje tudi obstoječe oblike človekovih in otrokovih pravic, oblikovane v sodobnem družbeno-produkcijskem sistemu. V pričujočem članku
na teoretski ravni raziskujemo spremembo razmerja med strukturo in delovanjem skozi spremembo razmerij moči in si prizadevamo identificirati dejavnike, ki znotraj procesa sprememb najbolj vplivajo na uresničevanje otrokove pravice do izobraževanja v času epidemije. Pri tem uporabljamo morfogenetski pristop Margaret Archer (1996: 279), ki pravi, da sta struktura in delovanje sicer v soodvisnosti, a delujeta na dva različna načina in ju je tako potrebno tudi preučevati.
Ključni pojmi: struktura, izobraževanje, otrokove pravice, politična moč, covid-19