Suchergebnisse

Povzetek. V članku smo najprej pojasnili vpliv pandemije
na poklicne spremembe. V naslednjem koraku smo
opisali, kako pandemija vpliva na razvoj kompetenc v
visokošolskem sistemu: posredno prek poklicnih sprememb
in neposredno prek načinov učenja in poučevanja.
Še posebej smo se osredotočili na problematiko
selitve večjega dela pedagoškega procesa na splet, na
spremembe, povezane s preverjanjem znanja, zaplete
okoli mednarodne mobilnosti in na omejitve pri raziskovanju
in pridobivanju relevantnih delovnih izkušenj.
Pri tem smo predvidevali, da v srednjeročnem obdobju
visoko šolstvo pri vprašanjih razvoja kompetenc ne bo
reagiralo strateško, temveč bo iskalo kratkoročne rešitve
za ohranitev izvedbe pedagoškega procesa. Na podlagi
analize literature smo identificirali naslednje razvojne
scenarije sprememb v visokošolskem sistemu: »digitalizacija
« visokega šolstva, intenzivno prilagajanje programov
trgu dela, vpeljava radikalnih sprememb, posel
kot običajno in hibridni model.
Ključni pojmi: trg dela, visoko šolstvo, univerza, visokošolski
diplomanti, zaposljivost, pandemija, kompetence

V članku z lastno analizo opazujemo spre-membe na treh različnih kariernih stopnjah menedžer-jev človeških virov: v procesu izobraževanja, prehodu na trg dela ter pri profesionalnem delu. Rezultati poka-žejo na sorodnosti in razlike timskega dela med posa-meznimi kariernimi stopnjami ter na prepletenost opa-zovane generične kompetence z drugimi. Pojasnimo, da menedžer človeških virov s svojim delom pomembno vpliva na to, kaj se s timskim delom dogaja v organiza-ciji, hkrati pa razvoj timskega dela predstavlja pomem-ben izziv tudi za same izvajalce tega poklica. Poleg tega v članku prikažemo inovativen metodološki pristop pri analizi poklicev, izobraževalnih programov in na šir-šem področju razvoja človeških virov.Ključni pojmi: timsko delo, kompetence, izobraževanje, zaposlovanje, menedžment človeških virov, menedžer človeških virov