Suchergebnisse

Namen pričujočega članka je analizirati gospodarsko diplomacijo treh majhnih držav – Avstrije, Slovenije in Srbije, v primerjalni perspektivi. Raziskati želimo, če in kako drugačna gospodarsko-politična struktura držav (Avstrija kot država s tržnim gospodarstvom, Slovenija kot potranzicijska država, Srbija kot država v tranziciji) vpliva na delovanje gospodarske diplomacije. S pomočjo primerjalne analize, ki je utemeljena na velikem številu intervjujev z akterji gospodarske diplomacije, ugotavljamo, da: (1) je ne glede na model, na podlagi katerega omenjene države oblikujejo svojo gospodarsko diplomacijo, pomen države vedno prisoten, še posebej v primerih težav ali zapletov na izbranem trgu (ex-post pristop); (2) se vse analizirane države soočajo z enakimi izzivi v gospodarski diplomaciji, ti pa niso pogojeni z njihovim gospodarsko-političnim sistemom, ampak z mednarodnim okoljem in delovanjem izvoznih ali investicijskih aktivnosti podjetij; (3) ostaja v primeru konceptualizacije in operacionalizacije gospodarske diplomacije znotraj diplomatskih študij še veliko neraziskanega, kar onemogoča njeno občo sprejetost, saj gospodarska diplomacija in sorodni koncepti tudi 20 let po začetku njenega aktivnega preučevanja še niso enovito konceptualizirani, hierarhizirani in umeščeni v kanon diplomatskih študij. Ključni pojmi: gospodarska diplomacija, Avstrija, Slovenija, Srbija, diplomatske študije