Search results

Članek obravnava vprašanje racionalnosti moderne politike. Avtor oponira predstavi o politiki, ki jo bolj kot razum determinirajo strasti. Glavni namen je prikazati razumsko razsežnost političnega, s kate-ro je na pot pospremljena moderna politična znanost. Ker političnost predpostavlja oblastne odnose med vladajočimi in vladanimi, je potrebno razumsko plat politike prikazati z obeh zornih kotov. Medtem ko je Machiavelli v 16. stoletju razumsko plat politike skušal prikazati knezu, se je Hobbes v 17. stoletju v iskanju zrna razuma obrnil k sleherniku. Oba pionirja moder-ne politične znanosti potrdita, da se v jedru političnosti nahaja razum, ki mora za namene političnega delova-nja obvladati strasti.Ključni pojmi: politika, politična znanost, razum, Niccolò Machiavelli, Thomas Hobbes

Abstract. The article addresses the question of the role of the state in the protection of human rights and freedoms. Like states, rights and freedoms are also created on the basis of social conventions, and any reference to the universal nature or natural character of rights and freedoms is only an ideological moment in the pursuit of political goals. The basic prerequisite for the protection of rights and freedoms is the establishment of organised coercion in the form of state power which brings under its authority the multitude of different interests and diverse ways of implementing justice. The conclusive findings show that for its successful introduction into the lives of individuals, the moral discourse of universal human rights and freedoms needs effective state authority that embeds these rights and freedoms into the foundations of the legitimacy of its own existence. Keywords: Constitutionalism, the state, human rights and freedoms, Leviathan, Thomas Hobbes

Povzetek. Preučevanje ideološke podstati vladavine prava pomeni zavedanje, da to načelo ni zgolj formalizem. Pomeni tudi zavedanje, da je materialni pomen tega načela vezan na temeljne moralnopolitične vrednote, ki so v modernih državah sicer zapisane v ustavnih besedilih, a hkrati so te vrednote del širšega ideološkega okvirja, ki ponazarja politično zasnovo politične skupnosti. Ideologije ne gre opredeljevati kot negativnega bremena nekega političnega prostora, temveč kot nujen pogoj za delovanje in učinkovanje političnega. Določitev načina vladanja je produkt političnega procesa in v tem smislu ima vladavina prava lastno ideološko podstat v klasičnem liberalizmu, ki zgodovinsko izide iz vrednot svobode in formalne enakosti, s katerima ta politična ideologija nastopi proti fevdalizmu in absolutizmu. V imenu teh vrednot nastane načelo vladavine prava kot instrument omejevanja osrednje državne oblasti v moderni državi, kar spodbudi šele skupek političnih razmerij, ki so se nagnila na stran liberalnega meščanstva v politični bitki s fevdalno aristokracijo. Ključni pojmi: vladavina prava, liberalizem, ideologija, moderna država